Triglav Skladi Stockcast: F.A.A.N.G. (Epizoda 6)

stockast

V tokratnem Stockcastu so se Alexandr, Klara in Matjaž pogovorili z direktorjem področja upravljanja investicijskih skladov Sašem Ivanovićem. Sašo jim je razkril svoj pogled na trenutno sliko tehnoloških podjetij, kako dvigovanje obrestnih mer vpliva na njihovo vrednotenje, zakaj je tem podjetjem uspelo doseči tako visoke tržne kapitalizacije ter kaj pričakuje v prihodnosti.
Beseda teče o naslednjih podjetjih: Meta Platforms (Facebook), Amazon, Apple, Netflix in Google (Alphabet).

Za vse, ki si radi slišano še enkrat preberete ali pa imate sploh raje zapisano besedo, smo pripravili tudi prepis epizode.

Epizodo poslušajte na Spotifyju, Apple Podcasts, Google Podcasts, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

 

Matjaž: Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes smo z vami Matjaž, Klara in Alexandr. Tema današnjega pogovora pa je FAANG. FAANG je kratica za podjetja Facebook, ki se je preimenoval v Meta Platforms, Apple, Amazon, Netflix in Google, ki se je preimenoval v Alphabet. Kratica se je prijela zaradi izjemnih uspehov teh tehnoloških orjakov in moči njihovih blagovnih znamk. Prepričan sem, da nas večina uporablja storitve in digitalne produkte, ki jih ponujajo ta podjetja. Navsezadnje se jim je res uspelo zapisati med glavna imena naših gospodinjstev. Brez njih pa si je že skoraj težko predstavljati moderni svet.

Klara: Tem podjetjem je uspelo presenečati, z inovacijami dosegati nadpovprečno rast prihodkov, izkoriščati mrežne učinke in veliko vlagati v nadaljnji razvoj ter držati visoko aktivnost na področju prevzemov. Podjetja so znana tudi po tem, da uspejo privabljati najboljši kader in ljudi s celega sveta.

Alexandr: Meta Platforms, Apple, Amazon, Netflix in Alphabet so predstavniki tako imenovanih platform, ki na učinkovit način povezujejo in agregirajo ponudbo in povpraševanje. FAANG podjetja so med podjetji, ki jim je pojav in razvoj mobilnega interneta pravzaprav najbolj koristil.

Matjaž: Danes imamo v družbi Saša Ivanovića, direktorja področja upravljanja investicijskih skladov. Sašo pokriva področja, kjer se nahajajo tudi FAANG podjetja. Pozdravljen, Sašo. Dobrodošel v naši družbi.

Pogovor z gostom

Klara: Pozdravljen.

Alexandr: Sašo, lepo pozdravljen.

Sašo: Hvala lepa! Sem vesel, da sem z vami.

Matjaž: Torej, danes govorimo o podjetjih, ki sestavljajo to kratico. Covid-19 je za nami. Trenutno je najbolj aktualna tema vojna v Ukrajini in dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah. Prepričan sem, da si spremenil mnenje glede FAANG podjetij, ki si ga imel pred korono, med korono in sedaj po koroni. Zanima me, pri katerih podjetjih si ga spremenil. Jaz sumim, da zagotovo Netflix in morda tudi Facebook.

Sašo: Res je, Netflix in Facebook sta morda tudi podjetji, ki v zadnjem času, vidimo, izgubljata najbolj na vrednosti. Eno zaradi različnih protimonopolnih tožb, tudi zaradi vprašljivosti njihove nove smeri razvoja. In pa seveda Netflix, ki kot platforma sedaj izgublja s tem, da se pojavlja veliko konkurence z dobrimi video vsebinami in morda ni več ravno vodilni ali edini na svojem področju, ampak mu za vrat diha močna konkurenca. Tudi izgublja naročnike zdaj, ko se je začelo to pokoronsko obdobje, so tudi naročnine začele padati. In seveda vse to za sabo potegne vprašljivost napovedovanja oziroma napovedi prihodnjih denarnih tokov.

Klara: Sašo, nam lahko plastično razložiš, zakaj so višje obrestne mere škodljive za IT-sektor?

Sašo: Ja, bom poskusil res zelo po domače to povedati. Ko se ocenjuje vrednost nekega podjetja, je ta sestavljena iz tako sedanjega poslovanja kot prihodnjih denarnih tokov. Bom dal en primer. Če prihodnje poslovanje diskontiramo na današnjo vrednost po ničelni obrestni meri, je sto evrov dobička v prihodnosti enako kot sto evrov danes. Ko pa se obrestne mere dvignejo, pa teh 100 evrov, ki jih zaslužimo v prihodnosti, pomeni manj kot sto evrov danes. Ker pa prihodnji denarni tokovi predstavljajo velik del ocenjene vrednosti tehnoloških podjetij, pri dvigu obrestnih mer pride do situacije, ko je prihodnje poslovanje vse manj vredno in torej pade tudi ocena sedanje vrednosti podjetja. Torej cene začnejo padati. Enostavno – nekaj, kar bo prihodnje, je danes vredno manj, zato ker je obrestna mera višja in to je po navadi posledica dvigovanja obrestnih mer na visoko vrednotena podjetja z visokimi rasti.

Klara: Ali potem meniš, da bodo zdaj vrednosti podjetij padle, glede na to, da se bodo obresti zvišale, kot so napovedi?

Sašo: Če se bodo obresti zvišale za več, kot se sedaj pričakuje, lahko pričakujemo še nekolikšen upad vrednosti. Moramo pa vedeti, da ne glede na to, kje so obrestne mere sedaj, vse temelji na pričakovanjih, se pravi v pričakovanja je že vgrajeno recimo 6 do 7 dvigov obrestnih mer v Ameriki, tudi dvigovanje obrestnih mer v Evropi. In ta pričakovanja so že vgrajena v cene delnic, zato lahko rečemo, da je velik del padca, ki smo ga videli, posledica že teh vkalkuliranih pričakovanj. Se pravi na koncu bo odvisno samo, ali bodo dvigi obresti še večji, kot jih danes pričakujemo, ali bodo manjši. Če bodo manjši, kot se danes pričakujejo, lahko vidimo celo obraten trend. Vnovični zagon tehnoloških podjetij in prevlado v smislu donosnosti nad donosnostjo trga.

Alexandr: Sašo, FAANG podjetja so med največjimi podjetji na svetu. Delno je to mogoče posledica tega, da je za nami večletno obdobje nizkih obrestnih mer, ampak ali bi izpostavil še kakšne razloge in še kakšne skupne točke, ki jih imajo omenjena podjetja? Zakaj so postala tako velika?

Sašo: Če se vrnemo mogoče na sam termin FAANG. Tega smo lahko prvič zasledili pri bivšem hedge fund menedžerju pa legendarnem televizijskem voditelju Jimu Kramerju, ki vodi Mad Money Show na mreži CNBC. Ta termin se je pojavil recimo okrog leta  2012. Se pravi deset let nazaj. Termin se je pojavil pa kot hvala podjetjem, ki so popolnoma dominantna v svoji dejavnosti. Se pravi, tu je en del odgovora, zakaj tolikšna rast v tem obdobju. Bila so podjetja, ki so bila popolnoma dominantna v svoji dejavnosti. Pozneje, v letu 2017, se je temu terminu šele pridružilo tudi podjetje Apple, tako da imamo zdaj FAANG z dvema a-jema napisanima. In teh pet podjetij poleg svoje splošne prepoznavnosti hkrati spada tudi med največja podjetja na svetu. Velikost teh podjetij pa je posledica izjemnih stopenj rasti prodaje in profitabilnosti, tehnoloških inovacij ter ogromne baze strank in s tem povezanega tako imenovanega network efekta (mrežnih učinkov), ki smo jih omenili že na začetku. In to so tudi neke skupne točke FAANG podjetij. Definitivno je vplivalo na samo rast, na velikost tržne kapitalizacije, tudi zniževanje obrestnih mer iz enakega razloga, kot sem prej rekel, da dvig obresti vpliva negativno na vrednost podjetja, tako znižanje obrestnih mer vpliva pozitivno. Ampak tu govorimo predvsem o vrednotenjih. V smislu samega poslovanja teh podjetij pa njihovo poslovanje z obrestno mero ni imelo zelo veliko skupnega oziroma ni bilo odvisno samo od nivoja obrestnih mer.

Alexandr: Ali bi se strinjal, da so imela FAANG podjetja zaradi nizkih obrestnih mer lažji dostop do kapitala, kar je pomagalo pri financiranju določenih projektov, pri generiranju rasti?

Sašo: Dostop do kapitala je ena stvar, ampak če pogledamo ne samo ta podjetja, ko so obrestne mere nizke, praktično celotno gospodarstvo dobi nekaj od tega, da ima cenejši dostop do virov, se bolj lahko zadolžuje, hitreje raste. Na splošno pa je za tehnološka podjetja značilno vsaj zdaj v zreli fazi, da niti niso tako zelo zadolžena, ker generirajo močne proste denarne tokove. Je pa res, ko je neko podjetje v zagonski fazi, ko potrebuje kapital za svoj razvoj, je pa sigurno lahko dostop do kapitala lažji v fazi, ko so obrestne mere nizke in ko je denarja na trgu veliko in temu smo bili priča zadnjih deset let s stimulacijami centralnih bank. Denarja je bilo res v izobilju, obrestne mere pa rekordno nizke. Ampak morda za ta venček podjetij, o katerem govorimo danes, teh zadnjih deset let niti ni bilo tako relevantnih z vidika pridobivanja kapitala.

Matjaž: Pri katerih tehnoloških gigantih pa ostajaš najbolj optimističen? Ali pričakuješ, da se bo kratica FAANG v prihodnje morda spremenila in izgubila kakšen N, kakšen F, pa pridobila kakšen T, B, torej, Tencent, Baidu? Bomo videli TAANG, bomo videli BAANG? Kaj sploh še lahko dostavijo ta podjetja?

Sašo: TAANG, BAANG se sicer lepo sliši. Jaz bom rekel, da bi kitajska podjetja zaenkrat izključil iz kratic. Če pogledamo, da je skupni faktor FAANG podjetij popolna dominantnost v svoji dejavnosti, je seveda možno to prevlado tudi izgubiti, če podjetje sprejme napačne poslovne odločitve ali pa če se na trgu pojavijo drugačni trendi. In kot smo že omenili, trenutno manj predvidljivi so ravno trendi na področju socialnih omrežij, kjer lahko praktično čez noč postane neka druga platforma tako popularna, da ena platforma popolnoma izgubi svojo zanimivost. Pa zelo konkurenčne postajajo tudi pretočne platforme, kjer deluje Netflix. S tega vidika sta ti dve podjetji morda še najbolj zreli za vprašaj najmanj, pri tej kratici, ali so še vedno liderji na svojem področju. Ta ranljivost se v zadnjih mesecih odraža tudi v ceni delnice. Če bi dodali črko T, bi jaz verjetno rajši govoril o Tesli in ne o Tencentu, saj pritiski kitajskih regulatorjev zavirajo naravni potencial nekaterih kitajskih podjetij. Jaz bolj razmišljam še o črki M, kot je Microsoft, ali evropskemu A – ASML Holding. Lahko bi pa, če bi dodali recimo Microsoft, pa so nam všeč kratice, dobili kratico MAAMA. Samo ena je mama. In bi imeli potem Microsoft, Apple, Amazon, Meta in Alphabet.

Alexandr: Trenutno tržna kapitalizacija največjega podjetja na svetu Apple je približno 2 bilijona in pol ameriških dolarjev. A misliš, da lahko v prihodnje pričakujemo pojav podjetij, ki bodo imela še višjo tržno kapitalizacijo? Pet bilijonov, deset bilijonov, je to sploh mogoče?

Sašo: Trenutno se nam sicer neke še večje številke zdijo zelo težko dosegljive. Tam pet, deset bilijonov se marsikomu zdi nepredstavljivo. Če pogledamo tržno kapitalizacijo vseh petih podjetij v kratici FAANG, ta trenutno znaša okrog 6,8 bilijona dolarjev. In ta podjetja skupaj predstavljajo okrog 14-odstotni delež v ameriškem borznem indeksu MSCI USA, s tem da dobrih šest bilijonov vrednosti pa odpade samo na tri podjetja – Apple, Amazon in Alphabet. Netflix je pa zaradi močnega padca postal v tej družbi pravi malček s samo 166 milijardami dolarjev kapitalizacije približno. Zdaj te napovedi o pet, deset bilijonih vrednem podjetju se v tem trenutku zdijo sicer preoptimistične, ampak kaj bi si mislili, če vam povem, da je bilo največje podjetje pred desetimi leti, Apple, vredno 500 milijard dolarjev? In si nismo mislili, da bo v tem trenutku krat pet rast tečaja te delnice. Številke pet ali deset bilijonov so dosegljive, verjetno pa bo vmes preteklo kakšno desetletje. Katero bo to največje podjetje čez deset let, je pa trenutno težko napovedati. Predvidevam, da bo šlo za tehnološko podjetje, ker danes vodilna podjetja so lahko tudi jutrišnji poraženci. Se pravi, ne vemo, ali bo Apple še ostal tržni vodja naslednjih deset let. Lahko, da bo to neko drugo podjetje. Definitivno bo pa to podjetje, ki bo izkazovalo izjemno močen tehnološki razvoj in napredek. Kot zanimivost, še v drugo skrajnost če povem, je pa bilo največje podjetje pred petnajstimi leti Exxon Mobil s približno 500 milijardami kapitalizacije, pa jih ima danes le še dobrih 330 milijard dolarjev. Se pravi, da v petnajstih letih je tržna kapitalizacija podjetja padla, ne zrasla.

Alexandr: Kakšna pa je po tvojem mnenju verjetnost, da bo enkrat največje podjetje na svetu evropsko podjetje? Trenutno so FAANG podjetja ameriška podjetja.

Sašo: Ja, na mestu je vprašanje, zakaj v Evropi ni takih podjetij. V ZDA je precej lažje začeti posel z velikim ali pa z večjim obsegom kot v Evropski uniji. Če pogledamo, to že izhaja iz zgodovine. Že pred nastankom Evropske unije je bila konkurenčnost in tekmovanje med posameznimi državami veliko. Še danes pa se srečujemo z ne povsem enotnim trgom. V vsaki državi imamo nekoliko drugačno zakonodajo, drugačne pravice na trgu dela, vse to terja pa zelo veliko administrativnih naporov za osvajanje trga. Razdrobljen je tudi trg raziskav in razvoja. Pa težje je pritegniti človeški kapital in zunanje investicije. Velike so geopolitične neenakosti pa tudi ni enotnega jezika. Tudi to predstavlja veliko bariero. In vse to so zgodovinski razlogi, zakaj evropska podjetja niso uspela biti tako močna ali pa tako prevladati kot ameriška. Kljub temu pa je uspelo tudi nekaterim evropskim podjetjem. Nam je vsem znan švedski Spotify, ki je lider na pretočnih vsebinah za glasbo. Sicer to podjetje še danes ne deluje ravno z dobičkom in deli podobno nihajnost ali usodo kot Netflix. Uspelo pa je tudi podjetju, ki je manj poznano širši javnosti, zato ker so njegove stranke druga podjetja. Tukaj gre pa za največjega evropskega proizvajalca strojev za proizvodnjo čipov ASML Holding. Gre tudi za največje evropsko tehnološko podjetje in to podjetje bi tudi lahko vključili v skupino podjetij, pred katerimi je še zelo močna rast v naslednjem pet- do desetletnem obdobju.

Matjaž: Kaj pričakuješ v prihodnje glede regulacije tehnoloških podjetij? Bomo lahko priča scenariju, kot je bil na Kitajskem, kjer so začeli močno regulirati kitajske digitalne platforme ter začeli ščititi podatke kitajskih državljanov ter pravice potrošnikov? V mislih imam pač spletni trgovini Google Play in Apple Store, njun monopol in provizije pri prodaji digitalnega blaga. V Južni Koreji so ju že začeli regulirati.

Sašo: Scenarij na Kitajskem je bil res bolj ekstremen, nekako v protislovju s programom komunistične partije, da Kitajska postane tehnološka velesila številka ena do leta 2025. Tam so tehnološka podjetja dejansko začela ogrožati nekatera temeljna prepričanja in vrednote, v katere verjame oblast. Zato je tudi nastopila tako močna regulacija. Ampak jaz mislim, da se pretirana regulacija ne more izkazati za dobro, zato ker ubijanje podjetniškega duha pač upočasnjuje razvoj in temu primerno zavira rast. Podjetja iz FAANG skupine so tudi bila že deležna protimonopolnih tožb, pri čemer prednjačita Meta Platforms in Google, ki trenutno kontrolirata okrog 80-odstotni tržni delež digitalnega oglaševanja. Nemalo očitkov pa je bilo tudi na račun Appla in Amazona. Evropska zakonodaja je že uzakonila varovanje osebnih podatkov in potrošnika, pa se mi zdi, da kot je to dostikrat pri evropskih regulativah, je to povzročilo predvsem veliko dodatne administracije pri podjetjih. Tako da meni se zdi, da regulacija bo prisotna. Po eni strani se tudi vlade bojijo ogromne prevlade tehnoloških velikanov, ampak zaenkrat vsaj, kar se tiče v Ameriki, tudi v Evropi, ta podjetja s svojo ekipo odvetnikov hitro najdejo nek bypass, kako priti okrog zakonodaje in kako naprej nemoteno poslovati. V najslabšem primeru so se zgodile tožbe, par milijardne odškodnine, ki pa jih tem podjetjem ni bilo težko plačati.

Klara: Ko smo že izpostavljali tehnološka podjetja, me zanima, ali je varno, da glede na to, da so vsa tehnološka podjetja, ki smo jih trenutno izpostavljali, da so uspešna, ali je varno, da imamo večjo izpostavljenost v portfelju do teh podjetij?

Sašo: Ja, zdaj en tak šolski primer, ki ga vedno govorimo, je, da varnost in donosnost ne gresta skupaj. Vsaj ne na kratek rok. V zadnjih mesecih smo bili priča močnim popravkom na borznih trgih, ki niso le posledica ukrajinske vojne, pri čemer so mnoga tehnološka podjetja nadpovprečno izgubljala tudi že pred napadom na Ukrajino, pred tem pa so v zadnjem desetletju beležila močno nadpovprečne donose. Tako da kdor nima želodca za velike nihaje, je bolj priporočljiva večja razpršitev premoženja kot samo v tehnološka podjetja. Sam osebno pa mislim, da je za dolgoročnega vlagatelja bolje imeti v portfelju več, bolj obtežen delež tehnoloških podjetij, ker pričakujem, da bo v tem segmentu nadpovprečna rast prihodkov in dobička in da se bo to dolgoročnemu vlagatelju tudi rezultiralo v nadpovprečnih donosih. Seveda pa mora biti pripravljen na večja nihanja na kratek rok. To pa gre z roko v roki.

Klara: Pa mogoče daš poudarek na podjetja, ki stremijo k ESG-ju?

Sašo: Ja, ESG ocena podjetij je sestavljena iz treh vidikov – okoljevarstveni, socialni in upravljavski. Ali če rečemo po angleško: Environment, Social, Governance. To je v bistvu kratica ESG. Včasih lahko nekdo zmotno misli, da gre le za skrb za okolje, čeprav je na okoljskem vidiku morda največji poudarek. Sama narava skupine FAANG podjetij je taka, da ne gre za kakšne velike onesnaževalce okolja, vsaj ne neposredne. Z vidika upravljanja podjetij jim tudi ne moremo prav veliko očitati, saj je corporate governance dober. Včasih pa je recimo pri ameriških podjetjih bolj vprašljiva socialna komponenta. Če gremo kar direktno k ocenam. Ocene ESG rating agencije MSCI pri teh petih ponudnikih variirajo od enojnega A pri Applu do enojnega B pri Meta Platforms, ostali imajo dvojni ali trojni B. Se pravi, da ne gre ravno za vodilne igralce na ESG področju, so pa nekje v povprečju, tako da prednjačijo na splošno pri ESG področju predvsem evropska podjetja, zato ker jim tudi evropska zakonodaja nalaga določene zaveze. In Amerika je tukaj, dajmo tako reči, še kar nekaj zadaj. Bodo morali še veliko narediti, da dosežejo tako raven, kot jo imamo trenutno v Evropi.

Klara: Katera tehnološka podskupina pa misliš, da bo v prihodnosti zaznamovala ta sektor, tehnološki?

Sašo: Jaz vidim prihodnost tako, da brez polprevodnikov ne bo nobenega napredka, ker so ti praktično potrebni v vsaki elektronski komponenti, ki se danes izdela, se pravi skupina polprevodnikov. Na drugem mestu pa bi omenjal proizvajalce programske opreme, pa ne samo za računalnike in telefone, ki jih vsi poznamo in uporabljamo, ampak tudi za segment Internet of Things, torej za programiranje strojev v industriji, za pametne domove in podobno. Se pravi, dva podsegmenta bi izpostavil dolgoročno: software pa semi-conductors.

Klara: Res misliš, da bo to še deset, petnajst let naprej, da bosta ti dve industriji nekako prevladali v indeksu?

Sašo: Vsaka pametna komponenta, ki jo danes sestavljamo, potrebuje bistveno več čipov, kot so jih potrebovale komponente včasih. Če pogledamo samo električne avtomobile, potrebujejo že dvakrat več polprevodnikov, kot so jih potrebovali navadni avtomobili, se pravi, en avto električen krat dva število polprevodnikov. Če bomo k temu dodajali še avtonomno vožnjo, lahko razmišljamo o štirikratnem povečanju polprevodnikov za avtonomno vožnjo. Tudi pri ostalih komponentah, pri novejših telefonih, računalnikih, pri pametnih domovih, pri industrijski proizvodnji se potrebuje vedno več in več polprevodnikov, zato da nekaj avtomatiziraš. In trend gre čisto brez posebnega razmišljanja, bo moral iti v močno povečanje teh polprevodnikov. Kar bi lahko edino bilo zavora ekstra profitom, da se enostavno kapacitete za izdelavo polprevodnikov do te mere povečajo, da v eni fazi začnejo polprevodniki izgubljati na ceni oziroma da profitne marže začnejo padati. Tukaj bi lahko bila nevarnost, ampak v nekem krajšem srednjeročnem obdobju recimo do 5 let še ne vidim te nevarnosti, da bi bila poplava polprevodnikov na trgu, ampak prej vidim pomanjkanje.

Za software pa enako velja, praktično vsak industrijski proces mora biti podprt s programsko opremo, če gre za pameten proces. Pametni domovi rabijo za delovanje nekatere opreme in tukaj je pa še razvoj šel v ta subscription-based model, ki generira naročnine in s tem zagotavlja prihodnje denarne tokove kontinuirano. S tem so tudi ta software podjetja tako zaživela. Trend se pa seveda te rasti še ni končal.

Alexandr: V eni od prejšnjih epizod smo se pogovarjali o metaversu. Kako bodo po tvojem mnenju podjetja iz skupine FAANG pozicionirana v primeru, če se bo metaverse res razvijal in bo nadomestil mobilni internet?

Sašo: Podjetja FAANG so že zdaj na nek način digitalni, če pogledamo Facebook, se trenutno smatra za liderja oziroma Meta Platforms za liderja na metaverse področju. Google iz naslova digitalnega oglaševanja že sedaj pobira dobre denarje, zdaj Apple kot proizvajalec in opreme in verjetno določenih aplikacij v svojih Apple Storih tudi lahko dobro participira pri tem. Za Netflix nisem ravno prepričan, kako bi metaverse in pretočne vsebine lahko šli skupaj, za ostala podjetja pa lahko rečem, da so vsa nekako dobro pozicionirana. OK, še Amazon je tukaj, ki razen morda teh oblačnih storitev sama trgovina, nakup, ni neposredno vezana na metaverse. Lahko se bo pa zgodilo, da bi v metaversu lahko tudi nakupoval prek Amazona določene izdelke. Tudi to bi bila možna pot. Tako da če se bo metaverse enkrat zares prijel in postal mainstream, če temu tako rečem, glavna pot, bodo definitivno vsa podjetja, ki jih tukaj omenjamo, lahko participirala na donosu.

Matjaž: Razmišljanja o recesiji so se okrepila zaradi trenutnega surovinskega šoka. Bi sektor IT kljub zviševanju obrestnih mer lahko predstavljal zanimivo naložbeno priložnost ob morebitni recesiji?

Sašo: Za sedaj o recesiji še ne razmišljam, čeprav se verjetnost takšnega scenarija zaradi vojne v Ukrajini pa inflacije povečuje, je pa še vedno nizka. Če bi se pa v recesiji znašli, bi bil to po navadi dober vstopni trenutek za nakup tehnoloških podjetij. Izhod iz recesije je navadno pospremljen z monetarnimi simulacijami in gospodarskim zagonom. To pa je okolje, kjer tehnološki sektor prosperira. Večji problem bi za tehnološka podjetja predstavljalo okolje visoke inflacije in stagnantnega gospodarstva, znano pod terminom stagflacija, saj se v takem scenariju kupna moč potrošnika manjša, denar pa mu ostaja le za osnovne potrošne dobrine. Obrestne mere so visoke, kar znižuje vrednost tehnoloških podjetij in scenarij stagflacije vidim kot bolj problematičen kot hitri šok, recesijo, ker po navadi potem s tistega nivoja izidejo tehnološka podjetja kot zmagovalci pozneje.

Alexandr: Zdaj, ko se pogovarjamo o tehnoloških podjetjih, razmišljam, kje je sploh meja med tehnološkim podjetjem in ne-tehnološkim podjetjem. Mogoče je zdaj precej manjša razlika med tema skupinama, kot je bila v preteklosti.

Sašo: Res je, za dodatno zmedo je poskrbel še MSCI, ki je svojo klasifikacijo spremenil in je dal podjetja, kot so Facebook oziroma Meta Platforms, pa Google, denimo, jih je dal v skupino Communications, skupina, v bistvu sektor Communication, ki je včasih bil rezerviran samo za telekome. In podjetje Amazon, ki v celoti bazira na razvoju tehnologije, čeprav gre za internetno prodajo, je v sektorju specializirane potrošnje, med trgovce na neki način spada. In te meje so zelo zabrisane, še bolj, kot so bile v preteklosti, ko je bila klasifikacija podjetij, tudi teh, ki so zdaj v drugih dejavnostih klasificirana, bolj enotna. Ampak če se do tega distanciramo pa gremo pogledat na področje bodisi industrije, kot smo že prej govorili, Internet of Things, pametni stroji in tako naprej, že tudi kompletna avtomatizacija proizvodnje v industriji poteka s pomočjo tehnologije. Vidimo avto industrijo, avtonomna vožnja spet podpora tehnologije zraven za razvoj avtomobilov. Tako da praktično se tehnologija zažira v vse pore, v vse dejavnosti. Še pri stvareh, kjer mislimo, da se ne, recimo prehrana, greš v trgovino kupiš koruzo, jabolko, karkoli ... Kmetijstva že uporabljajo programske opreme in algoritme za čim bolj optimalno pridelavo kmetijskih pridelkov, tako da praktično najdemo v vseh porah našega poslovanja podporo tehnologije, ki izboljša produktivnost, izboljša učinkovitost.

Alexandr: Čeprav smo zdaj priča višji inflaciji, v preteklosti je bila situacija drugačna in je bila inflacija relativno nizka. Ne glede na to, da so imele centralne banke relativno spodbujevalno politiko, se strinjaš, da je eden od razlogov, zakaj je bila inflacija nizka oz. relativno nizka, tudi razvoj tehnologije? In s tega vidika je naslednje vprašanje, kakšno je tvoje mnenje, ali bomo tudi v prihodnje videli to povezavo: razvoj tehnologije, nižja inflacija?

Sašo: To je možno v primeru, ko ne gre za omejene resurse. Recimo tokratna inflacija je bolj spodbujena z omejitvijo dostopa do nekaterih resursov. Tega ti tehnologija zaenkrat še ne more rešiti. Je pa dejstvo, da če se produktivnost izboljša, pomeni ,da imaš višje, se pravi, dve stvari sta možni, ali imaš višjo profitno maržo ali znižaš ceno, zato da lahko še več prodaš. In tudi verjetno je bil en del vpliva tudi na zniževanje nekaterih cen zato, ker je bila učinkovitost pri proizvodnji toliko večja. Ni pa to osnovni razlog. Še vedno moramo vedeti, da inflacija do zdaj ni uspela biti spodbujena zato, ker je bilo v izobilju dejansko vsega. Potrošnja pa ni bila tako visoka in bolj smo se trudili v zadnjih letih spodbuditi potrošnjo z zniževanjem obrestne mere. In sedaj, ko je potrošnja končno močna, je pa omejenost nekaterih resursov in zato prihaja do inflacije. Jaz pa verjamem še vedno, da proizvodne kapacitete in dostop do resursov se bo uredil v naslednjih letih in temu primerno je še vedno osrednji scenarij tudi padec inflacije oziroma zniževanje tja proti ciljni ravni dveh odstotkov. Verjetno bomo pa potrebovali nekaj let, da pridemo do tja.

Matjaž: Hvala ti za tvoj čas, Sašo. Lepo, da si bil danes z nami.

Klara: Hvala, Sašo.

Alexandr: Sašo, hvala lepa.

Sašo: Hvala tudi vam za vaš čas in ker ste me povabili v studio.

Alexandr: Dragi poslušalci, drage poslušalke. Kot vedno vas moramo opozoriti, da je podcast, ki ga poslušate, informativne narave in ne predstavlja investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati investicijskih ciljev, finančne situacije in potreb posameznega poslušalca.

 

O gostu

Sašo Ivanović je direktor področja upravljanja investicijskih skladov, je član naložbenega odbora in vodi skupino za taktično alokacijo, deluje pa tudi kot član nadzornega sveta odvisne družbe Triglav Fondovi v Sarajevu. Z borznimi posli se je začel ukvarjati leta 1999, ko je začel delati kot borzni posrednik, pozneje je bil upravljavec skladov na eni izmed družb za upravljanje in končno kot direktor upravljanja investicijskih skladov na družbi Triglav Skladi. Skupno se torej že 23 let ukvarja z upravljanjem premoženja, spremljanjem in preučevanjem kapitalskih trgov ter analiziranjem podjetij. Veliko časa namenja tudi vodenju ekipe upravljavcev na Triglav Skladih ter je avtor mnogo prispevkov o dogajanju na kapitalskih trgih, o čemer občasno tudi predava na zaključenih seminarjih.