Strah je koristen. Skupen je vsem živim bitjem, saj nam pomaga preživeti. Zapisan je v naših genih in nas varuje pred nevarnostmi. Skrbi za to, da se pravočasno pripravimo na boj ali beg.

Z razvojem civilizacije in napredkom so se nevarnosti spremenile. Ne pretijo nam več divje zveri, znamo se zaščititi pred naravnimi pojavi, večino poškodb in bolezni znamo pozdraviti. Zdaj so nevarnosti drugačne, manj življenjsko ogrožajoče, toda človeški možgani se nanje še vedno odzivajo tako, kot so se v neobvladljivih okoliščinah pred več tisoč leti. Ko zaznajo potencialno nevarnost, še vedno sprožijo osnovni odziv – pripravo na boj ali beg.

Čustvi, ki poganjata svet financ

Svet financ poganjata dve čustvi: pohlep in strah. Pohlep po tem, da bi imeli več, in strah pred tem, da bi to, kar imamo, izgubili. Za uspešno ravnanje s premoženjem je ključno, da znamo nadzorovati obe čustvi. Da se ne prepustimo pohlepu in zato spregledamo nevarnosti ter da se ne prepustimo strahu in zato izpustimo priložnosti.

Ker je strah v primerjavi s pohlepom težje nadzorovati in ga obvladovati, si bomo ogledali, kako občutke strahu krotiti ali jih celo uporabiti v svojo korist – tudi takrat, ko ne gre vse tako, kot si želimo, in nas telesni odziv na nastalo situacijo spodbuja, da nekaj storimo za svojo zaščito.

Strah lahko prepreči dobre odločitve

Ko gre za finance, je zmeren strah lahko koristen, a le dokler ne preglasi razuma. Strah pred izgubo premoženja nas varuje pred nepremišljenimi odločitvami oziroma pomaga pri iskanju sprejemljivega ravnovesja med donosnostjo in tveganjem.

Toda kaj lahko se zgodi, da strah postane prevelik in nas oropa priložnosti. Tipičen primer prevelikega strahu je hranjenje denarja doma v nogavici – ali v najboljšem primeru na bančnem računu – ker se bojimo, da bi z naložbo v vrednostne papirje lahko ogrozili varnost svojih prihrankov. Četudi se v resnici prav s hranjenjem denarja v nogavici ali na bančnem računu vrednost prihrankov zaradi inflacije zmanjšuje, medtem ko se z ustrezno izbranimi naložbami premoženje praviloma oplemeniti.

Toda kako se znebiti strahu, ki človeka omejuje in sili v slabše odločitve?

Prepoznajte strah in ga ubesedite

Strah je popolnoma normalen odziv ob srečanju z neznano situacijo ali negotovostjo. Težava nastane, če nas strah začne omejevati ali če dopustimo, da v preveliki meri vpliva na naše ravnanje.

Normalno je, če se denimo ob negotovostih na trgu ustrašimo za svoje prihranke. Težava nastopi, če se pod vplivom strahu, ki nas spodbuja, da nekaj storimo, na negotovo situacijo odzovemo z nepremišljenim ravnanjem, kot je na primer paničen izstop iz vseh naložb.

Zato je pomembno, da znamo prepoznati strah in mu nadeti ime. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi v negotovi situaciji ravnali na podlagi strahu namesto na podlagi dejstev.

Kako prepoznati strah?

Strahu ni težko prepoznati. Poleg zaskrbljenosti ga običajno spremlja tudi eden ali več telesnih znakov, kot so pospešen srčni utrip, občutek nelagodja, plitko dihanje, znojenje, tiščanje v prsih oziroma tesnoba, mravljinčenje v okončinah, znojenje, vrtoglavica. V primeru močnega strahu se lahko pojavi tudi neustavljiva potreba po tem, da se z domnevno nevarnostjo takoj soočimo (boj) ali se ji čim prej poskusimo izogniti (beg).

V strahu ne sprejemamo dobrih odločitev

Strah je močno in neprijetno čustvo. Ko ga doživimo, želimo narediti vse, da bi občutek strahu čim prej minil. V prazgodovini je bil takšen odziv koristen, danes pa je v večini primerov škodljiv. Ravnanje pod vplivom strahu običajno vodi v slabše odločitve, saj ravnamo impulzivno in nepremišljeno.

Če se želimo izogniti slabim odločitvam pod vplivom strahu, moramo torej najprej prepoznati, da smo se znašli v stanju, ko nas neprijetni občutki spodbujajo k naglemu ukrepanju, ter se ustaviti.

S tem, ko strah prepoznamo ter ga ozavestimo in ubesedimo, mu odvzamemo dobršen del moči. Na ta način zavestno pomirimo telesne znake strahu oziroma povemo organizmu, da nas v resnici nič tako močno ne ogroža, da bi morali biti pripravljeni na fizičen boj ali beg.

Spirala strahu

Ena od lastnosti telesnih znakov strahu je, da spodbujajo nadaljnji strah. Ker strah fizično občutimo, se ujamemo v spiralo razmišljanja, da mora biti situacija zares nevarna, če smo se nanjo tako močno telesno odzvali oziroma začutili tako močan strah. Zato je nadvse pomembno, da to spiralo prekinemo. 

Ko strah ozavestimo, naredimo natanko to – strahu odvzamemo njegovo glavno gorivo oziroma preprečimo, da bi se ujeli v spiralo, ki namesto k rešitvi vodi v še večje občutenje domnevne nevarnosti.

Informacije zmanjšujejo negotovost in s tem strah

Informacije in znanje so eno najmočnejših orožij proti strahu, saj zmanjšujejo negotovost. Vsakdo med nami ima izkušnje, ki to potrjujejo. Pomislite na strah pred slabo oceno, ko pri pouku niste vedeli, ali vas bo učitelj tistega dne vprašal pred tablo. Ali na strah pred boleznijo, ko ste začutili dotlej neznano bolečino. Strah pred izgubo zaposlitve, ko je nastopila recesija.

Vsem strahovom je skupna negotovost. Kaj bo? Kaj me čaka? Kaj se mi lahko zgodi? Koliko lahko izgubim?

Če imamo informacije in znanje, je negotovost manjša, s tem pa tudi strah. Če vemo, da so občasna nihanja sestavni del kapitalskih naložb ter da naložbe dolgoročno praviloma rastejo, nas morebitna korekcija ne bo spravila v negotovost in strah ter posledično v nevarnost, da bi pod vplivom strahu ravnali nepremišljeno.

Če ste že vstopili v svet finančnih naložb ali če o tem še razmišljate, je zato pomembno, da se opremite z verodostojnimi informacijami in znanjem. Za začetek prenesite brezplačno e-knjižico 5 korakov do finančnega uspeha, kjer boste med drugim izvedeli, kakšen je preudaren pristop k vlaganju.