Ob besedi minimalizem se pogosto pojavi asociacija na prečiščen vizualni slog, na arhitekturo in notranjo opremo. Toda minimalizem je več kot le vizualna podoba. Je način življenja in razmišljanja, ki v ospredje postavlja človeka ter daje prednost kakovosti pred količino. Poglejte, zakaj vedno več ljudi prakticira ta življenjski slog.

Zavedanje, da so naravni viri omejeni ter da kopičenje materialnih dobrin prinaša le kratkotrajno zadovoljstvo, ne pa tudi sreče, vse več ljudi spodbuja, da v svoje življenje – zavestno ali nevede – vpeljejo prvine minimalizma. 

Čisti minimalizem, kot ga zagovarjata svetovno znana minimalista Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus (The Minimalists), je za večino preveč ekstremen in roko na srce tudi nepraktičen. Toda nekatera spoznanja minimalizma so resnično koristna in ta si bomo ogledali v nadaljevanju.

Minimalizem prinese več časa

Od uveljavitve denarja kot menjalnega sredstva vrednost dobrin merimo v denarju. A če pomislimo bolje, ceno dobrine v resnici predstavlja čas, ki ga porabimo zanjo. Koliko ur dela je na primer potrebnega, da si lahko kupimo sodobnejši televizor? In koliko delovnih ur je potrebnih za nov avtomobil?

Šele takrat, ko vrednost dobrin preračunamo iz denarne valute v čas, zares vidimo, da ceno kopičenja materialnih dobrin dejansko plačujemo s svojim življenjem. 

Če zaslužimo povprečno slovensko plačo, ki znaša 1.258 evrov, moramo za nakup naslednjih dobrin nameniti toliko ur svojega življenja:

  • avtomobil za 20.000 evrov – 2.800 ur;
  • električno kolo za 3.000 evrov – 420 ur;
  • 55’’ televizor LCD 4K za 480 evrov – 67 ur;
  • avtodom za 62.000 evrov – 8.683 ur.

Ob tem je treba upoštevati, da so zgoraj navedene ure le del skupnega porabljenega časa. Stvari namreč zahtevajo tudi prostor in čas za vzdrževanje, kar pomeni, da se vlaganje časa v neko dobrino z nakupom šele dobro začne.

Vzemimo najbolj očiten primer – hišo. Večja hiša pomeni višjo nakupno ceno, višje obratovalne stroške ter več dela s čiščenjem in vzdrževanjem. Če se namesto za večjo odločimo za manjšo hišo, tako ne prihranimo samo denarja, temveč tudi svoj čas. Podobno velja za večino materialnih dobrin.

Z minimalizmom do več denarja

Marsikdo se za minimalističen življenjski slog odloči zato, da bi se izognil zadolževanju, prihranil več denarja, morda celo predčasno odplačal kredit ali se zgodaj upokojil. 

Tukaj ni kakšne posebne znanosti. Manj kot porabimo, več lahko privarčujemo. In več kot privarčujemo, več lahko vložimo v donosne naložbe, ki še dodatno povečujejo skupno količino prihrankov. 

Manjša poraba za svobodnejše življenje

Življenje brez zadolževanja in z zavedanjem, da je finančna rezerva dovolj velika tudi za premostitev sušnih mesecev ali let, brez dvoma pomeni več svobode. Tako v razmerju do delodajalca kot tudi v vsakodnevnem zasebnem življenju. 

Sprejemanje odločitev je mnogo lažje in manj stresno, če vemo, da nam ni treba skrbeti glede odplačevanja kredita in začasnega izpada prihodkov. Nenazadnje lahko, če zmanjšamo svoje materialne potrebe, izberemo tudi manj stresno delovno mesto ali preživimo manj časa v službi. 

Manj stresa in napetosti, več sproščenosti

V intervjujih in anketah, kjer ljudi sprašujejo o razlogih za minimalističen življenjski slog, se med najpogostejše odgovore redno uvrščajo zmanjšanje stresa, napetosti in strahu. Marsikdo namreč na določeni točki v življenju ugotovi, da kopičenje materialnih dobrin ne prinaša sreče. Kratkotrajno zadovoljstvo ob nakupu novega predmeta namreč kmalu zbledi, stres, napetost in skrbi pa ostanejo.

Mimogrede, raziskava, ki so jo opravili na kalifornijski univerzi, je pokazala obstoj povezave med količino predmetov v stanovanju in ravnjo stresnega hormona. Pri ljudeh, ki imajo doma več stvari, so izmerili višje ravni kortizola.

Minimalizem spodbuja odloženo nagrajevanje

Minimalističen način življenja spodbuja razmislek, načrtovanje in odloženo nagrajevanje. Pripravi nas do tega, da se odrečemo takojšnji zadovoljitvi želja v zameno za večjo in trajnejšo nagrado v prihodnosti.

Sposobnost in pripravljenost odreči se takojšnji nagradi sta nadvse pomembni lastnosti tudi za učinkovito varčevanje in upravljanje osebnih financ. Jutranja kava doma namesto v lokalu v zameno za sanjski dopust čez nekaj let. Enkraten nakup trajnostnih oblačil namesto sezonskega menjavanja kolekcij hitre mode v zameno za finančno varnejšo starost. Popravilo in ponovna uporaba namesto nakupa novega. Vsi, še tako majhni prihranki, se na koncu seštevajo in olajšajo kasnejšo uresničitev velikih ciljev.

Poudarek na trajnosti ter manjšemu vplivu na okolje

Minimalisti prisegajo na premišljeno izbiro materialnih dobrin. Prednost dajejo kakovosti in dolgi življenjski dobi, četudi so takšni izdelki običajno dražji. Ker pa na splošno kupujejo in zapravljajo manj, z izbiro dražjih in kakovostnejših izdelkov ne ogrozijo svojih financ.

Še več, čeprav dražji, se kakovostni izdelki na dolgi rok izkažejo za boljši nakup. Tipičen primer so oblačila in obutev, kjer je na primer nakup dražjih kakovostnih čevljev z življenjsko dobo nekaj let racionalnejši od vsakoletnega nakupa novih čevljev, ki zdržijo le eno sezono. 

Takšen odnos do nakupovanja in materialnih dobrin ne pomeni le denarnega prihranka, temveč tudi bolj trajnosten odnos do okolja. Poleg tega minimalizem spodbuja razmislek, ali določen izdelek sploh zares potrebujemo. Nas k nakupu vodi želja ali potreba? In če ga zares potrebujemo, ali moramo kupiti novega? Bi morda lahko dali prednost rabljenemu ali popravili starega?

Večkratna korist premišljene potrošnje

Manjša oziroma premišljena potrošnja pomeni manjšo porabo naravnih virov, nižjo porabo energije, manj onesnaževanja in nenazadnje tudi čisto konkreten prihranek denarja. 

Vprašamo se lahko: ali zares potrebujemo vsako leto nova oblačila in kakšen račun nam bo za to v prihodnosti izstavila narava? Ali je res smisel življenja v kopičenju materialnih dobrin?

Premik od brezglavega potrošništva k premišljeni izbiri zgolj tistih stvari, ki jih zares potrebujemo, omogoča, kot pravijo minimalisti, da se osredotočimo na tisto, kar v življenju šteje največ – na medsebojne odnose, doživetja in višjo kakovost življenja.

Kam s prihranjenim denarjem?

Z denarjem, ki smo ga prihranili s premišljenim nakupovanjem, ponovno rabo ter osredotočenostjo na trajnost dobrin, lahko še dodatno povečamo svoje prihranke in tako poskrbimo za svobodnejše življenje brez finančnih skrbi.

V tem trenutku vas zagotovo zanima, kako varčevati, ko pa vemo, da so obresti tako rekoč nične. A obstajajo tudi drugi, donosnejši in še vedno relativno varni načini varčevanja. Kliknite spodnji gumb in brezplačno prenesite najboljši vodič, v katerem boste spoznali 5 korakov do učinkovitega varčevanja.