Več bank v Sloveniji je začelo zaračunavati ležarine za visoka stanja na bančnih računih – zdaj tudi fizičnih oseb. Banka z največjim tržnim deležem bo mejo za zaračunavanje sredi poletja spustila na 100 tisoč evrov. Preberite, zakaj so banke uvedle ležarine in kako se jim izogniti.

Mnogim evropskim državam, kjer banke za visoka stanja na bančnih računih prebivalstva zaračunavajo ležarine, se je spomladi pridružila tudi Slovenija. Od začetka aprila dve banki zaračunavata ležarine komitentom, katerih povprečno mesečno stanje presega 200 oziroma 250 tisoč evrov. Še ena banka bo ležarine uvedla z junijem, in sicer za stanja nad 200 tisoč evrov.

Mejni znesek za ležarine se bo znižal

Omenjeni zneski se za povprečnega varčevalca morda zdijo visoki, toda banka z največjim tržnim deležem v Sloveniji je napovedala, da bo z julijem mejo za zaračunavanje ležarine spustila na 100 tisoč evrov. Za mesečna stanja nad tem zneskom bo fizičnim osebam zaračunavala ležarino v višini 0,04 odstotka mesečno. 

Če imate oziroma boste imeli od julija dalje v tej banki mesečno na računu 150 tisoč evrov, boste za to vsak mesec banki plačevali 20 evrov. Na letni ravni to pomeni 240 evrov, kar ni več zanemarljiv znesek.

Če se spomnimo dogajanja ob uvajanju nadomestil za dvige na bankomatih in podražitvah bančnih storitev, je povsem možno, da bodo zgledu prvih bank kasneje sledile še ostale.

Končni rezultat je, da si banke v tem trenutku pravzaprav ne želijo preveč denarja komitentov, saj jim predstavlja (pre)velik strošek.

Zakaj so se banke odločile za ležarine?

Razlog za uvedbo ležarin tiči v rekordno nizkih obrestnih merah, visoki likvidnosti v evropskem bančnem prostoru in negativnih medbančnih obrestnih merah. Ko banke denar deponirajo pri centralnih bankah, morajo za to celo plačati. 

Končni rezultat je, da si banke v tem trenutku pravzaprav ne želijo preveč denarja komitentov, saj jim predstavlja (pre)velik strošek.

Vse banke na slovenskem trgu tako že nekaj časa zaračunavajo ležarine za visoka stanja na računih pravnih oseb, letos pa so oziroma bodo tovrstna nadomestila pri nekaterih bankah postala realnost tudi za fizične osebe – enako kot denimo v Nemčiji in Švici, kjer so v nekaterih bankah meje še nižje. Tudi med slovenskimi uporabniki priljubljena visokotehnološka nemška banka tako zaračunava ležarino že za stanja nad 50 tisoč evrov.

Na nedonosno hranjenje denarja v banki poleg ležarin vplivajo tudi skoraj ničelne obrestne mere, ki so nižje od inflacije.

Hranjenje denarja v banki se ne splača več

Na nedonosno hranjenje denarja v banki poleg ležarin vplivajo tudi skoraj ničelne obrestne mere. Te so nižje od inflacije, kar pomeni, da denar na banki realno izgublja vrednost.

Poglejmo številke:

  • Inflacija na letni ravni je aprila 2021 po podatkih Statističnega urada znašala 2,1 odstotka. 
  • Nespremenljiva letna obrestna mera za depozite v banki z največjim tržnim deležem v Sloveniji znaša v času priprave tega prispevka 0,01 odstotka.

Če imate torej denar na banki, v enem letu izgubite več kot 2 odstotka njegove vrednosti. Enako seveda velja tudi v primeru, če ga hranite doma “v nogavici”.

Primer: 150 tisoč evrov v banki

V primeru bančnega depozita v višini 150 tisoč evrov pri banki, ki bo z julijem začela za stanja nad tem zneskom zaračunavati mesečno ležarino v višini 0,04 odstotka, torej v enem letu izgubite:

  • dobrih 2.000 evrov vrednosti zaradi inflacije,
  • 240 evrov zaradi ležarine.

Inflacija se utegne še povečati

Zaradi “brezplačnega” korona-denarja, ki ga Evropska centralna banka in vlade dajejo v obtok kot pomoč gospodarstvu v času epidemije, mnogi finančni strokovnjaki pričakujejo, da se bo pritisk na rast cen oziroma inflacijo še povečal. V tem primeru bo denar v banki in domačem predalu še hitreje izgubljal svojo vrednost.

Kaj torej storiti?

Varčevalci, ki so vajeni hranjenja denarja v banki, so se letos znašli pred dilemo: obdržati denar v banki in izgubljati njegovo vrednost (ter morda celo plačevati ležarino) ali poiskati druge, donosnejše, a še vedno dovolj varne naložbe.

Ena takšnih naložb, ki je enostavna, relativno varna in donosnejša kot varčevanje na banki, je naložba v vzajemne sklade. 

Ker sta varnost in donosnost pri vlaganju v obratnem sorazmerju (kar smo podrobneje opisali v prispevku Večna dilema: višji donos ali večja varnost?), je kot začetno alternativo za bančni depozit smiselno izbrati varnejše sklade, kot je Triglav Preudarni. Pri takšnih skladih je stopnja tveganja nizka, donos pa še vedno dovolj visok, da lahko izniči učinek inflacije ter na dolgi rok oplemeniti vložena sredstva.

Kakšen je lahko donos vzajemnih skladov glede na vloženi znesek in dobo varčevanja preprosto izračunajte s spletnim vlagateljskim kalkulatorjem

Izračuni so informativni. Pretekla donosnost skladov ne zagotavlja donosnosti naložbe v prihodnosti.