Med dejavniki, ki jih je pametno upoštevati pri izbiri naložbe, je tudi obdavčitev. Preverite, kolikšen davek vas čaka pri vlaganju v vzajemne sklade, delnice, nepremičnine, plemenite kovine in kriptovalute.

Ko gre za kapitalske naložbe, kamor sodi tudi vlaganje v vzajemne sklade, se je država odločila za spodbujanje dolgoročnega vlaganja in “kaznovanje” špekulativnih naložb. Pri tem ne gre za kakšno slovensko posebnost, saj podoben sistem obdavčevanja kapitalskih dobičkov pozna mnogo držav.

Kaj je kapitalski dobiček, ki predstavlja davčno osnovo?

Pomembno je poudariti, da se davek plačuje le na kapitalski dobiček in ne na celotno premoženje. 

Davčna osnova pri vzajemnih skladih

obdavčitev naložb

Davčno osnovo pri vzajemnih skladih predstavlja razlika med vloženimi sredstvi, povečanimi za normirane stroške v višini 1 % in izplačanimi sredstvi, zmanjšanimi za normirane stroške v višini 1 %.

Če torej v vzajemne sklade vložite 20.000 evrov in želite po 10 letih unovčiti premoženje, ki se je v tem času oplemenitilo na 32.000 evrov*, bo davčna osnova znašala 11.480 evrov.

Postopek izračuna je sledeč: Od zneska izplačanih sredstev, zmanjšanega za normirane stroške v višini 1 % odštejemo znesek vloženih sredstev, povečan za normirane stroške v višini 1 %.

Ali s formulo: Davčna osnova = (izplačana sredstva – 1 %) – (vložena sredstva + 1 %)

Davčna osnova pri delnicah

Podobno velja tudi za delnice, kjer davčno osnovo predstavlja razlika med nakupno vrednostjo, povečano za normirane stroške v višini 1 % od nakupne cene, in prodajno vrednostjo, zmanjšano za normirane stroške v višini 1 % od dosežene prodajne cene.

Davčna osnova pri nepremičninah

Tudi v primeru nakupa in prodaje nepremičnin predstavlja davčno osnovo razlika med nakupno in prodajno ceno, le da se tukaj davčna osnova zniža za normirane stroške, za plačan davek na promet nepremičnin ali davek na dediščine in darila ter za dejanske stroške, ki so nastali z vlaganjem v obnovo nepremičnine.

Davek na kapitalski dobiček je končni davek

Davek na kapitalski dobiček se za posamezno transakcijo (npr. unovčenje naložbe v vzajemne sklade) plača le enkrat. Davčna osnova za plačilo davka na kapitalski dobiček se ne všteva v dohodninsko davčno osnovo. Povedano preprosteje, ko plačate davek na dobiček, ustvarjen s kapitalsko naložbo, je zadeva s tem zaključena in ne vpliva na vaš letni obračun dohodnine.

Koliko znaša davek na kapitalski dobiček?

Kapitalski dobiček je obdavčen po padajoči lestvici. Davek je najvišji, če naložbo unovčite v prvih 5 letih, in sicer 27,5 %. Po 5 letih se zniža na 20 %, po desetih letih na 15 %, po 15 letih na 10 %, po 20 letih pa kapitalski dobiček ni več obdavčen. 

Tabela: davek na kapitalski dobiček

Trajanje naložbeDavčna stopnja
do 5 let27,5 %
5 do 10 let20 %
10 do 15 let15 %
15 do 20 let10 %
nad 20 let0 %

Z davčnega vidika se torej najbolj splača dolgoročno vlaganje. Še zlasti pri vlaganju v vzajemne sklade je dolgoročnost tudi sicer najbolj priporočena strategija, saj se na ta način ne samo izognete višjemu davku, temveč tudi zmanjšate izpostavljenost nihanjem.

Obdavčitev zlata in srebra

Naložbe v fizično zlato in srebro predstavljajo izjemo glede plačila davka na kapitalski dobiček. Obe plemeniti kovini sta namreč po trenutni zakonodaji oproščeni tovrstnega davka. Ob tem sicer velja spomniti, da sta zlato in srebro že po svoji naravi naložbi, kjer na kratek rok praviloma ni mogoče ustvariti visokih donosov.

Obdavčitev kriptovalut

Tudi kriptovalute so z vidika davčne obravnave nekoliko posebne. Zakon, ki ga je predlagalo finančno ministrstvo in naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2022, za fizične osebe predvideva plačilo 10% davka od unovčene vrednosti kriptovalute od dela, ki presega 15.000 evrov v koledarskem letu. Kot unovčenje se poleg pretopitve v denar šteje tudi plačilo blaga ali storitev s kriptovalutami.

Alternativno naj bi bila mogoča tudi obdavčitev po dejanskem dobičku. V tem primeru bi morala oseba dokazati, koliko dobička je ustvarila z nakupom in prodajo kriptovalute, od tega pa bi se obračunal 25% davek. Oprostitev plačila davka do zneska 15.000 evrov tukaj ni predvidena.

Primeri izračunov višine davka

Za lažjo predstavo poglejmo nekaj ilustrativnih izračunov obdavčitve naložb v vzajemne sklade in delnice.

Vzajemni skladi – primeri izračunov davka

Obdavčitev naložb v vzajemne sklade. Davčne stopnje. Davčna osnova. Izračun. Višina davka.

Delnice – primeri izračunov davka

Obdavčitev naložb v delnice. Davčne stopnje. Davčna osnova. Izračun. Višina davka.

Splača se vlagati na dolgi rok

Ko gre za kapitalske naložbe, se z davčnega vidika splača vlagati na dolgi rok. Še zlasti pri varčevanju v vzajemnih skladih, kjer je že sama narava naložbe takšna, da za stabilen donos spodbuja dolgoročno vlaganje.

Pomembno: prehajanje med skladi ni obdavčeno

Prenosi sredstev med posameznimi skladi krovnega sklada ne pomenijo odsvojitve premoženja, zato lahko v času varčevanja večkrat preoblikujete svoj naložbeni portfelj in pri tem ne plačate davka. K plačilu slednjega ste zavezani šele ob dokončni prodaji oziroma vnovčitvi premoženja.

Pri neposrednem nakupu in prodaji delnic je drugače. Tam vsaka prodaja pomeni odsvojitev premoženja, zato morate ob vsakokratnem preoblikovanju svojega delniškega portfelja računati tudi na plačilo davka.

Kako izračunati davčno osnovo

Skupni znesek privarčevanih sredstev v določenem časovnem obdobju lahko preprosto izračunate z vlagateljskim kalkulatorjem.

S podatkoma o vloženih sredstvih in skupno privarčevanem znesku (izplačana sredstva), nato z naslednjo formulo izračunate davčno osnovo:

Davčna osnova = (izplačana sredstva – 1 %) – (vložena sredstva + 1 %)

Nato le še pogledate v preglednico z davčnimi stopnjami zgoraj v članku ter enostavno izračunate, koliko bi plačali davka za konkreten znesek, vložen za določeno število let.

*Vsi navedeni zneski služijo lažji ponazoritvi. Pretekli donosi ne zagotavljajo enakih donosov v prihodnosti.

Zgornji zapis predstavlja informativen izračun oziroma pojasnjuje postopek za izračun davka na dobiček iz kapitala za fizične osebe. Davčne stopnje in primeri izračunov so zapisani, kot veljajo na dan priprave zgornjega zapisa (15.11.2021), in se lahko v prihodnje spremenijo (če tako predvidi zakonodaja). Zapis služi kot pripomoček za izračun oz. za oceno izračuna višine davka z naslova prihodka iz kapitala in ne upošteva morebitnih specifik vsakega posameznika.