Pasti prezgodnjega izstopa iz skladov

Moski v pisarni

Pred kratkim smo v članku podrobno opisali vstopne strategije vlaganja v sklade. Dotaknili smo se tudi najpogostejših življenjskih situacij, v katerih se ljudje odločamo za varčevanje v skladih in za kakšne tipe potreb in želja so skladi še posebej primerni. Ker pa se okoliščine lahko hitro spremenijo, pride do večjih sprememb na finančnih trgih ali pa se nam bistveno spremeni finančna situacija, se lahko zgodi, da iz vlaganja v sklade izstopimo predčasno. Včasih je seveda to neizbežno, a pomembno je, da izstop, tako kot vstop, načrtujemo z upravljavcem premoženja, saj predčasni izstopi lahko prinesejo določene negativne finančne posledice. Zato nepremišljen in impulziven izstop vsekakor odsvetujemo.

Vsako varčevanje, vsako naložbo spremljajo določeni razlogi. Lahko gre za namensko varčevanje za uresničitev želja, naložbo v varnejšo prihodnost ali zgolj željo po plemenitenju premoženja. Da bi te cilje lahko dosegli, ob začetku varčevanja oziroma naložbe oblikujemo varčevalni načrt, ki nam pomaga do finančnega cilja.

Na podlagi varčevalnega načrta se vlagatelj in upravljavec premoženja odločita za tip vstopne strategije in ročnost vlaganja. Da bi se lahko kar najbolj približali ali celo presegli zastavljeni finančni cilj je pomembno, da ta varčevalni načrt zasledujemo in se izogibamo nenačrtovanim impulzivnim odzivom bodisi na trg ali življenjsko situacijo.

Če in ko pride do želje po izstopu, je najboljša strategija pogovor s finančnim svetovalcem, ki pozna naš varčevalni načrt in cilje, ki jih zasledujemo. Hkrati pa je seznanjen s situacijo, v kateri se nahajamo.

Kot smo omenili na začetku, nepremišljen izstop iz varčevanja v skladih lahko prinese določene negativne finančne posledice, ki so običajno večje v prvih letih varčevanja.

Davek na kapitalski dobiček

Najprej moramo omeniti obdavčitev donosa oziroma če povemo enostavneje, obdavčitev dobička, ki je v prvih letih visoka.

Stopnje davka na kapitalski dobiček pri varčevanju v vzajemnih skladih:

Prvih 5 let varčevanja

25 %

5 do 10 let varčevanja

20 %

10 do 15 let varčevanja

15 %

nad 15 let varčevanja

0 %

Tu moramo poudariti, da se davek obračuna in plača le na donos in ne na celotno premoženje, ki se v skladih. (Primer: Če bi v sklad vložili 10.000 EUR, varčevali 10 let in bi bilo po tem času ob prodaji naše premoženje vredno 12.500 EUR, bi se davek po 15% stopnji obračunal le na osnovo 2.500 EUR.)

Impulziven izstop zaradi padca na finančnih trgih

Povsem razumljivo je, da se vlagatelji ustrašijo, ko prihaja do padanja vrednosti na finančnih trgih. Vrednost premoženja se zniža, zato vlagatelji v strahu pred še večjimi izgubami odreagirajo s panično prodajo in odstopom od varčevalnega načrta. Takšne reakcije so najslabši odziv in običajno za vlagatelja pomenijo izgubo, saj premoženje prodajajo, ko so cene najnižje.

Vsak vlagatelj se mora zavedati, da so korekcije na finančnih trgih nekaj povsem običajnega, da so obdobja rasti in obdobja padcev, a da je to razmerje v prid obdobju rasti.

Seveda razumemo, da obdobja padanja za vlagatelje pomenijo stresno situacijo in zato vedno svetujemo, da vlagatelji v takšnih primerih stopijo v stik s svojim finančnim svatovalcem in da skupaj poiščeta pravo pot naprej. Najdeta rešitev, ki bo vlagatelja pomirila in ki bo čim bolj v skladu z zastavljenim finančnim ciljem. Velikokrat je boljša in stroškovno učinkovitejša rešitev prerazporeditev naložb znotraj portfelja, da se premoženje začasno razporedi v trenutnim razmeram bolj primerne sklade in se naredijo ponovne prerazporeditve, ko se finančni trgi spet ustalijo.