Poslušajte tudi na Spotifyju, Apple Podcasts, Google Podcasts, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

V zadnji epizodi prve sezone se je Alexandru, Klari in Matjažu pridružil naj upravljavec preteklega triletnega obdobja po izboru revije Moje finance Mitja Baša, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih. Z Mitjo so se pogovorili o značilnostih odličnih investitorjev, o strategiji investiranja, ki jo uporablja pri upravljanju sklada Triglav Top Brands, o pomenu blagovnih znamk ter konkurenčnih prednostih in značilnostih podjetij, blagovne znamke katerih imajo visoke vrednosti. Za vse, ki si radi slišano še enkrat preberete ali pa imate sploh raje zapisano besedo, smo pripravili tudi prepis epizode. Uživajte v vsebini in ne pozabite se prijaviti na prejemanje opomnikov o novih epizodah!

Predstavitev

Matjaž: Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes se bomo pogovarjali o strategiji, filozofiji, načinu upravljanja našega sklada Top Brands. Top Brands je sklad, ki je bil večkrat nagrajen. Upravlja ga pa zelo, zelo uspešen upravljavec, en od najboljših v Sloveniji, ki je bil na 12. dnevu Mojih financ, ki je potekal pred kratkim, nagrajen za naj upravljavca v triletnem obdobju. Tudi Alexandr, naš sovoditelj, se je uvrstil na drugo mesto. Čestitke, Alexandr. Čestitke, Mitja. Poleg našega gosta, naj upravljavca Mitja Baša, smo danes z vami tudi Alexandr Gutirea, Klara Repnik in Matjaž Pogorevc. Pozdravljen, Mitja, lepo, da si danes z nami.

Klara: Živijo, Mitja.

Mitja: Pozdravljeni.

Alexandr: Lepo, da si danes z nami.

Klara: Res dober dosežek, Mitja. Še enkrat čestitke za prvo mesto.

Mitja: Hvala lepa.

Pogovor z gostom

Matjaž: Preden gremo na top brande in zakaj top brandi postanejo top brandi, bi nam lahko zaupal, Mitja, kaj naredi top upravljavca? Kako to postati?

Mitja: Kaj naredi top upravljavca? Definitivno moraš imeti investicijsko filozofijo, ki ti daje neko oporo tudi v hujših časih, da verjameš v svojo zgodbo, svoje prepričanje, v tisto, kar investiraš, in ne delaš klasičnih začetniških napak: skačeš ven, skačeš noter, po navadi prodaš na najnižji točki. Tako da to je osnova zagotovo. Drugo pa je poznavanje podjetij, poznavanje poslovanja, napovedi, kaj delajo, kaj ustvarjajo, kakšni so projekti za naprej, kakšen je položaj izdelka na trgu – a je to vodilni položaj, monopolni položaj, kakšen je razvoj, koliko se namenja za razvoj … Veliko je teh parametrov, ki potem definirajo ta izbor, izbor delnic, ki pa mora biti vsaj na nek srednji rok investiranja, tudi daljši rok. Osnova je torej filozofija, potem pa vmes pridejo tudi obdobja, ko je treba nekako prilagajati vse skupaj. Vemo, da se svet nenehno spreminja in so potrebne kakšne manjše korekcije. Tudi na ta način dosežemo še neko dodano večjo presežno alfo oziroma donosnost na skladih.

Matjaž: Kaj je to – top brand? Kako podjetje postane top brand?

Mitja: Torej, top brand je glede na ocene podjetja, ki se ukvarja z ocenjevanjem, Brand Finance, Brandirectory, najvrednejše blagovne znamke na svetu. Po tej oceni je na primer blagovna znamka Apple najdražja, trenutno je vredna kar 328 milijard evrov. Sledi Amazon s 324 milijard evrov in Google z 243 milijard evrov.

Matjaž: Kako pa investitorji sploh vedo, da je brand vreden toliko, na primer 300 milijard? Kako se pride do te številke?

Mitja: Točne tehnologije, metodologije, definicije ocenjevanja vrednosti podjetja ne poznamo, ker je to nek know-how tega podjetja, ki se s tem ukvarja, tako da težko ocenim. To nekako sledi iz vrednosti v očeh kupca. Koliko mu ta blagovna znamka pomeni.

Klara: Tudi ti si kupec in potrošnik. Pa me zanima, katera je tebi najljubša blagovna znamka?

Mitja: Ja, meni je najljubša recimo Microsoft, to se srečamo vsak dan, pa tudi Apple. Pa Samsung, ker imam tudi telefon te vrste.

Matjaž: Česa pa blagovna znamka ne sme početi, da ostane blagovna znamka? Kaj so tisti pogosti razlogi, zaradi katerih top brand izgubi svojo pozicijo in ni več top brand?

Mitja: Torej, zgodi se tudi, da top brand zaide s poti in gre v pozabo, zato ker ga konkurenca prehiti, ne dohaja razvoja. Zato mislim, da ne smeš zaspati na lovorikah, ker konkurenca nikoli ne spi.

Matjaž: Glede na to, da imaš že vrsto let izkušenj na delniških trgih, zagotovo poznaš kak primer podjetja, ki je bilo top brand, sedaj pa to ni več. Nam lahko poveš kak primer, je to morda Nokia?

Mitja: Ja, takrat ne vem, če se je že ocenjevalo. To je dolgo let nazaj, ko je Nokia bila na vrhu in pač jo je konkurenca prehitela. Ni šla v razvoj z napredkom takim, kot je bil, je zavila s poti in vemo, da je končala nekako v pozabi. Tako da ja, mogoče bi bil to en primer, je pa mogoče še kakšen drug primer tudi aktualen recimo. Spomnim se delnice PayPal, ki mislim, je še vedno top brand, ampak gre počasi navzdol. Prav zaradi tega, ker je konkurenca na tem področju izredno močna.

Alexandr: Strategija, ki jo uporabljaš pri upravljanju sklada Triglav Top Brands, in posledično tudi sam sklad Triglav Top Brands je bila izjemno uspešna v zadnjih letih. Ali bi lahko predstavil ključne značilnosti te strategije?

Mitja: Ja, ključ mislim, da je ne nazadnje v izboru podjetij, ki tvorijo portfelj. Ki pa moramo vedeti, da je tudi nadzorovan s strani sprejemanja tveganja. Torej celoten portfelj se izračunava, koliko je tvegan. Tako da izbor delnic temelji na zgodbi, na produktih podjetij, na rezultatih in napovedih za naprej, na poziciji in moči podjetja glede produktov, tudi glede moči blagovnih znamk, kje je podjetje vodilno, kje je blagovna znamka vodilna na policah, na sposobnosti menedžmenta, rasti in kvaliteti, pa tudi gledam klasične finančne kazalnike, ki kažejo na to, ali je podjetje tudi že mogoče predrago ali ne.

Alexandr: Mitja, ključna značilnost strategije Triglav Top Brands je vseeno verjetno osredotočenje na podjetja, ki imajo visoko vrednost blagovne znamke. Najprej ti določiš, katera so ta podjetja, nato pa izbiraš med temi podjetji. Najbolj uspešna, potencialno najbolj uspešna podjetja, ki imajo po tvojem mnenju potencial za rast. Se strinjaš s tem?

Mitja: Zagotovo iščem podjetja iz bazena najvrednejših blagovnih znamk, to je osnova. Iščem iz tega bazena delnice in iz tega izhajam ven, potem je vse drugo tako, kot sem prej povedal. Ta izbor podjetij pa izhaja iz bazena podjetij z najuglednejšimi blagovnimi znamkami na svetu.

Alexandr: Zakaj je po tvojem mnenju podjetje, v katero investiraš, ko upravljaš sklad Triglav Top Brands, torej, top brands podjetje oz. podjetje z visoko vrednostjo blagovne znamke, zakaj so taka podjetja manj občutljiva na situacije, ki se prej ali slej pojavijo na trgu. Govorimo o negativnih situacijah. Zakaj so bolj vzdržljiva, zakaj so manj občutljiva na zunanje vplive, zunanje šoke?

Mitja: Se pravi, najprej se dajmo vprašati, kaj je to blagovna znamka. Izvor te besede. Angleški izraz brand izhaja iz postopka označevanja živine, po navadi goveda, pri čemer je brand v resnici živ, goreč del lesa, ki na živali pusti odtis. Brand, znamka je torej nekaj živega, kar pušča odtis, in s tem razlikuje od svojega odtisa zunanje podobe blagovne znamke. Blagovna znamka je torej ta pravica industrijske lastnine in jo je mogoče grafično prikazati in uporabljati tudi v prometu. S to blagovno znamko ljudje vedo točno, kaj dobijo, in so za to pripravljeni plačati več. In iz tega izhaja tudi vsa moč blagovne znamke, ki doprinaša podjetju tudi potem visok dobiček in tudi da lahko podjetje se razvija še naprej in nagrajuje na koncu koncev delničarja.

Alexandr: V kateri državi je največ podjetij, ki imajo visoko vrednost blagovne znamke? Katera je obljubljena dežela za taka podjetja? A je to Evropa, Združene države Amerike? Mogoče kakšna azijska država?

Mitja: Dve najbolj zastopani državi za top brand podjetja sta ZDA in Kitajska, ki predstavljata dve tretjini vrednosti najvrednejših blagovnih znamk. Tu prednjači ZDA s približno 50 odstotki in Kitajska z nekje 18 odstotki podjetij z najvrednejšimi blagovnimi znamkami. V tem bazenu lahko potem iščemo večino teh podjetij.

Matjaž: Zanimivo. Omenil si Kitajsko. Marsikdo verjetno ni mislil, da so na Kitajskem top brandi tako pogosti. Bi nam lahko zaupal, katera so ta podjetja, ki veljajo za največje blagovne znamke na Kitajskem in v svetu?

Mitja: Ja, kitajski top brandi največji vemo … Recimo, en je Tencent, Alibaba, Meituan, JD in tako naprej. Še bi lahko našteval.

Klara: Kakšna je pa situacija v Evropi? Katere so tiste največje blagovne znamke?

Mitja: V Evropi pa je najvrednejša blagovna znamka Mercedes-Benz. Potem Deutsche Telekom, Shell, tudi Louis Vuitton L’Oreal, Inditex od Zare. Veliko jih je.

Matjaž: Ker smo vzajemni sklad in po navadi gledamo naložbe tudi po sektorjih, bi nam lahko povedal, iz katerih sektorjev prihaja največ največjih blagovnih znamk?

Mitja: Torej, top brand podjetja prihajajo dejansko iz vseh sektorjev. Najbolj je pa zastopan sektor informacijske tehnologije. To je najdražja panoga s približno 1300 milijard dolarjev vrednosti. V zadnjih dveh letih pa se je najbolj povečala panoga retailing, se pravi internetna prodaja, ki vemo, da je v času pandemije izjemno zrasla zaradi ukrepov pandemije in naročanja od doma.

Alexandr: Pri investiranju je proučevanje neotipljivih značilnosti podjetij ena najtežjih nalog. Vrednost blagovne znamke je ena od takih neotipljivih značilnosti podjetij. A se strinjaš, da investitor, ki je uspešen pri ocenjevanju trenutnega položaja in prihodnjega razvoja na področju vrednosti blagovne znamke, da ima lahko tak investitor veliko prednost pri investiranju?

Mitja: Ja, seveda. Saj to je naše delo. Točno to je delo upravljavcev. Da skušaš s sedanjimi podatki z vsemi razpoložljivimi viri oceniti, kam gre podjetje, ali gre podjetje v pravo smer, ali gre podjetje tja, kamor je potreba kupcev, so kupci, je smer razvoja tehnologije. In to je seveda izredno težko. Ampak je pa to treba narediti in se sfokusirati in iz tega potem lahko napravimo zgodbo in lepe donose za vlagatelje.

Klara: Zdaj trenutno, če pogledamo recimo top brandse večinoma prihajajo podjetja iz Severne Amerike in Kitajske. In če izpostavimo tu sektor, je to v večini primerov informacijska tehnologija. Ali misliš, da se bo ta trend še nadaljeval?

Mitja: Ja, dobro vprašanje. Vemo, da lahko se tudi vse čez noč spremeni. Ampak vseeno ocenjujem, da bo ostala najmočnejša panoga informacijska tehnologija, ker je to razvoj, ki ga vidim tudi v prihodnje. Vse bolj se avtomatizirajo stvari, vse bolj gre v smeri, da bo računalnik napravo čim več. Tako da v osnovi mislim, da bodo ti sektorji ostali nekje na tej ravni. Kar se tiče regijske razdelitve, pa vseeno menim, da je tu Amerika oziroma ZDA vodilna država in bo tako tudi ostalo. Kitajska sicer poskuša, vendar vidimo, da ima tudi svoje prijeme, da vlada tam tudi zaradi svojih dobrobiti ukrepa in tudi zavira rast teh podjetij. Tako, da menim, da bo ZDA ostala vodilna država in verjetno celo povečala svoj delež v top brandih.

Alexandr: Trenutno se nahajamo v obdobju poostrene regulacije tehnoloških podjetij. Velikokrat smo že slišali o tem, kaj se dogaja na Kitajskem. Pred kratkim se je pridružila Evropa. Verjetno v prihodnje bomo slišali podobne novice tudi iz Združenih držav Amerike. S tega vidika se mi zdi izjemno zanimivo vprašanje, kaj se bo zgodilo s podjetji, ki prihajajo s tehnološkega področja in hkrati imajo visoke vrednosti blagovnih znamk. To so na primer Apple, Amazon, Google oziroma Alphabet, Facebook oziroma Meta. Kaj se bo zgodilo s takimi podjetji?

Mitja: Ja, vidimo, da se tudi v zadnjih letih nekako regulira. Vemo, da Evropska komisija pa tudi ZDA pa tudi nekatere druge države dajejo določene kazni tem največjim podjetjem, ki si jih naštel. To se na nek način regulira, ampak menim, da tu do neke večje regulacije, ki bi zamajala ta podjetja, ne vidim, da bi lahko prišlo, ker vseeno to so sedaj kar velikani, imajo svojo moč in se tudi države po drugi strani lahko malo bojijo, jih pa morajo nekako vseeno omejevati do neke mere. Vendar menim, da to ne bi smelo vplivati oziroma mislim, da ne bo vplivalo na prihodnje poslovanje in da ne bo prišlo do takega omejevanja, kot prihaja trenutno v zadnjem letu na Kitajskem.

Matjaž: Katera imena blagovnih znamk so se v letu 2021 izkazala za najbolj donosna pa ali se katera od teh imen pojavljajo večkrat skozi leta?

Mitja: Ja, v lanskem letu so se za najbolj donosne izkazala recimo podjetje Ford, avtomobilistični ameriški velikan, ki je zrastel za kar 154 odstotkov. Potem je podjetje NVIDIA, ki proizvaja grafične kartice, s 141 odstotki pa energetski velikan ConocoPhillips s 100 odstotki pa recimo farmacevt Pfizer z 80 odstotki. Izmed večjih podjetij je Microsoft v lanskem letu zrasel za 64 odstotkov. Google za 77, Apple za 45, ne nazadnje Tesla po tudi prejšnji izjemni rasti za 42 odstotkov. Tako da to so res izjemne rasti, ki smo jim bili priča v lanskem letu. Ta podjetja se ponavljajo večkrat skozi leta, ker so vodilna na svojem področju in jim poslovni rezultati to dovoljujejo, da lahko ustvarjajo tak donos tudi na borzi.

Klara: Zanimivo, da si omenil ravno Teslo. Tesla ima po mojem mnenju zelo karizmatično vodjo Elona Muska. Pa me zanima, kakšen vpliv ima njegova osebnost na vrednost blagovne znamke Tesla. In kaj bi se zgodilo, če bi preusmeril svojo pozornost drugam? Pred kratkim smo izvedeli, da si želi prevzeti Twitter. Prav tako pa je precej aktiven pri SpaceXu. Torej, kako bi se spremenila vrednost blagovne znamke brez karizmatičnega Muska?

Mitja: Ja, dobro vprašanje, kako. Tesla je trenutno po tržni kapitalizaciji vredna 900 milijard evrov oziroma tisoč milijard dolarjev. Zdaj, ocenjena vrednost blagovne znamke je 42 milijard evrov, kar trenutno uvršča Teslo na 28. mesto najvrednejših blagovnih znamk na svetu. Po drugi strani so tudi finančni kazalniki kar izjemno visoki, vendar se pričakuje tudi visoke oziroma izjemno dobre rezultate predvsem na področju električnih avtomobilov in posebno pa še tudi baterij. Tu je Elon Musk izjemno karizmatična oseba in mislim, da je velika vrednost blagovne znamke Tesla tudi zato, ker ga vodi Elon Musk. Vemo, da je tudi izjemno uspešen s SpaceXom, to je njegovo podjetje, ki izdeluje rakete za polet v vesolje. Ja, kaj bi se zgodilo, če bi se kam drugam usmeril. Dajmo primerjati recimo Steva Jobsa. Tu je mislim, da podobna zgodba pri Applu. On je ustvaril Apple, dejansko ga potegnil iz bankrota, je bil izjemen vizionar in vodja. Na koncu je pač bolezen ga premagala. Kaj se je zgodilo z Applom. Vemo, da je trenutno Apple podjetje, ki ima najvrednejšo blagovno znamko. Zapustil je izjemen pečat v podjetju in je ustvaril nadomestnega vodjo, izjemnega vodjo Tima Cooka. Tako da mislim, da tudi Musk podobno razmišlja, da ima oziroma trenutno verjetno uči nekoga, ki bo prišel na njegovo mesto. Tako da jaz se ne bojim, da bi Tesla na ta način izgubila oziroma da bi padla vrednost njegove blagovne znamke. Moramo vedeti, da je tudi Elon Musk trenutno najbogatejši Zemljan s 300 milijard dolarji pod palcem. Vmes pa ima neke svoje ideje. Kaj hoče z nakupom Twitterja, je težko reči. Lahko pa verjetno si ga privošči za okrog 42 milijard dolarjev.

Alexandr: Ko govorimo o investiranju, včasih govorimo o umetnosti, včasih govorimo o znanosti, včasih pa govorimo o kombinaciji. Meni se zdi, da je to kombinacija. Pri investiranju je treba biti razgledan, je treba razmišljati dolgoročno, inovativno. Zame to pomeni, da je treba v določeni meri biti umetnik. Po drugi strani pa ne gre brez tega, da razumeš določene finančne koncepte, matematiko, konec koncev tudi tehnologijo. Ne nazadnje izjemno veliko podjetij v zadnjem času prihaja s tehnološkega področja in če ne razumeš vsaj osnovnih konceptov, potem pa je težje investirati v tako podjetje. Kakšno pa je tvoje mnenje, investiranje je umetnost, znanost ali kombinacija?

Mitja: Ja, se kar strinjam s tabo, da eno brez drugega ne gre, da je to res neka kombinacija. Konec koncev moraš res poznati neke kazalnike, neke osnove, na drugi strani pa tudi neke, bi rekel, nevidne stvari in nekaj, kar ni napisano niti v analizah niti v opisu podjetja, moraš malo začutiti tudi storitev, proizvod, tudi prek trga, če se da, tako da je to kombinacija vsega skupaj. Nekaj pa tudi doda na koncu koncev nek občutek, bi rekel, neka zgodovina upravljanja, ki ga imamo za sabo. Tako da bi jaz rekel, da zgolj se samo na neke številke, na neke tabele opirati ne prinese uspeha, vidimo tud sami, iz izkušenj vem, da kupujem podjetja, ki so izjemno draga, ki po vseh pravilih investiranja, če bi se držal teh nekih normalnih kazalcev, ne bi smela, ne bi šla v portfelj pa jih imam, ker če jih ne bi imel, ne bi bil uspešen, zato ker ta podjetja delujejo še naprej izjemno uspešno in za to so tudi vlagatelji pripravljeni plačati več, ker na koncu koncev postajajo vodilna podjetja, kar pomeni, da  tudi kupci na nek način to prepoznajo. Vedo, kaj dobijo. To je ta moč blagovne znamke. Neka lojalnost, ki enkrat, ko doseže podjetje to zvestobo kupcev, težko, da bi jo kupci zapustili, razen če bi se zgodile res kakšne velike napake, česar pa si taka podjetja ne privoščijo. Tako da je res treba vse skupaj gledati na več načinov. Tudi ta neki umetniški način pride v poštev. In ja, to je najboljša kombinacija.

Klara: Kako pomembne pa so pri investiranju izkušnje? Ali so zelo pomembne ali je igra na srečo, katero delnico kupiš?

Mitja: Ja, mislim, so izkušnje izjemno pomembne. Ti podjetja ne moreš spoznati v par mesecih, v enem letu. Recimo, jaz se spomnim, ko je prišel Amazon na borzo, pa kakšno drugo večje podjetje. Tako da imam res dolge izkušnje in kilometrino in spremljam praktično vsak dan, kaj se dogaja in na ta način lahko dobro vem, če bi kaj šlo narobe, ker bi videl, bi začutil, da nekaj ni okej. Tako da izkušnje ti dajo tudi širino. Izkušnje ti dajo, da hitreje tudi razmišljaš, da hitreje vidiš stvari, da takoj oceniš, ker enostavno že je računalnik v glavi tako nastavljen, da to vse hitreje delaš. Tako da izkušnje so izjemno pomembne in kilometrina in mislim, da to igra tudi eno ključnih vlog, da si uspešen pri investiranju.

Klara: Prejšnje leto je na borzo prišlo podjetje Rivian. To je še en proizvajalec električnih avtomobilov. Pa me zanima, kaj ti pravijo izkušnje. Bo to podjetje uspešno, ima potencial, si pogledal finančne izkaze?

Mitja: Ne, moram reči, da nisem. Ne morem, bi rekel, to podjetje še ni prišlo v top brande, tako da ni prišlo še v ta bazen. Čeprav gledam seveda tudi te rastoče zgodbe. Ampak, bom rekel, pogledal sem na zelo hitro in ni me prav pritegnilo, tako da ga ne podrobno spremljam in se še ne trenutno osredotočam na to podjetje.

Klara: Hvala, Mitja, da si bil danes z nami in želim ti, da boš vsako leto najboljši upravljavec.

Alexandr: Jaz mislim, da vsi poslušalci bodo izjemno srečni, da imajo možnost poslušati izjemno izkušenega in uspešnega upravljavca premoženja. Še enkrat hvala lepa.

Matjaž: Mitja, v čast nam je, da si danes bil naš gost. Hvala ti za tvoj čas.

Mitja: Ja, meni je bilo tudi v čast, da sem lahko predstavil svoj pogled, to, kar vem. In da sem lahko delil z vami. Hvala lepa.

Klara: Z vami smo bili Alexandr, Klara in Matjaž. Sedaj smo zaključili zadnjo epizodo te sezone, ampak se bomo kmalu spet videli, v bistvu slišali. In, kot veste, ne smete pozabiti …

Matjaž: … podcast, ki ste ga slišali, ne more predstavljati investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalca.

 

 

O gostu

Mitja Bašaje višji upravljavec investicijskih skladov, član naložbenega odbora in vodi skupino za regijsko alokacijo v Triglav Skladih. Leta 2002 je diplomiral iz smeri financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2007 tudi magistriral na temo vzajemnih skladov. Leta 2002 je začel delati kot borzni posrednik v slovenski banki, leta 2006 se je pridružil družbi Triglav Skladi kot upravljavec skladov. Skupno se že 20 let ukvarja z upravljanjem premoženja ter spremljanjem in analiziranjem podjetij. Je avtor številnih prispevkov o dogajanju na kapitalskih trgih in nosilec naziva naj upravljavec za obdobje 2019-2021 po izboru revije Moje finance. V prostem času rad kolesari. 

 

(Foto: Jure Makovec, Moje Finance)

Naročite si opomnik na nove epizode Triglav Skladi Stockcasta

Da vam kakšna epizoda ne uide, vas vabimo, da se naročite na prejemanje opomnika ob izidu nove epizode in napovednika teme za naslednjo epizodo. Sporočila boste prejemali vsak petek popoldne, in sicer ob izidu nove epizode in tudi med epizodama, da boste prvi izvedeli, kaj lahko pričakujete v naslednji epizodi Triglav Skladi Stockcasta.

Izpolnite spodnji obrazec in že naslednji petek lahko pričakujete Triglav Skladi Stockcast novice.

Podcast Triglav Skladi Stockast je informativne narave in ne predstavlja investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja, saj je splošen in ne more upoštevati investicijskih ciljev, finančne situacije in potreb posameznega poslušalca.

Podsklade Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi upravlja Triglav Skladi, d. o. o., Slovenska 54, Ljubljana. Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja, Ključni podatki za vlagatelje ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani družbe. Podatki o gibanju vrednosti enot premoženja vseh podskladov Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi so objavljeni na spletni strani družbe in v dnevnih časopisih. Gibanja vrednosti enot premoženja se spreminjajo, zato donosi v preteklosti ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Podatki o najvišjih vstopnih in izstopnih stroških ter ostalih podatkih o posameznem investicijskem skladu so dostopni na spletni strani družbe v rubriki Opozorilo vlagateljem.