Cena je seveda odvisna od ponudbe in povpraševanja, na obeh straneh pa je še veliko neznank.

Časi, ko je bil liter pogonskega bencina na bencinskih črpalkah en evro, so minili. Vsaj za zdaj. K temu je pripomoglo več dejavnikov.

Najpomembnejši dejavnik je cena surove nafte. Ta se je letos, če gledamo v evrih, dvignila za 45 odstotkov. Kljub visoki rasti za zdaj ni bilo bistvene korekcije navzdol. Tako se cena za 159-litrski sod severnomorske nafte tipa brent, ki najbolj vpliva na cene pogonskih goriv pri nas, giblje okoli 70 ameriških dolarjev za 159-litrski sod.

Vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati bistvene pocenitve. Cena je seveda, tako kot drugje, odvisna od ponudbe in povpraševanja. Eden večjih ponudnikov so države članice združenja Opec. Po težkih pogajanjih so članice Opeca julija letos vendarle dosegle dogovor, da bodo vsak mesec povečale količino načrpane nafte za 400.000 sodov na dan, dokler ne bo proizvodnja dosegla ravni, kakršna je bila pred omejitvijo proizvodnje lani, ko so jo bili prisiljeni zaradi pandemijskih učinkov hitro in drastično zmanjšati. Če povpraševanje ne bi sledilo povečani ponudbi na trgu, bi lahko nastala presežna ponudba, kar bi znižalo cene. Vseeno bi v tem primeru lahko sprejeli odločitev, da se proizvodnja omeji za še nekaj časa, kar bi spet pomenilo pritisk na zvišanje cene črnega zlata.
Na strani povpraševanja je več neznank. Svetovno gospodarstvo zaznava visoke stopnje rasti, kar je odboj po velikih padcih v gospodarski aktivnosti lani. Če smo zdaj v odboju hitre rasti, je mogoče, da bo v prihodnjih mesecih sledilo rahlo ohlajanje, kar bi zmanjšalo povpraševanje po nafti in derivatih. Covid-19 še vedno pomembno vpliva na povpraševanje. Trenutno imajo v številnih državah v jugovzhodni Aziji in tudi v Avstraliji omejitve javnega življenja, s tem pa se porabi tudi manj nafte. Ko bo prišlo do ponovnega odprtja teh gospodarstev, se bo povpraševanje spet povečalo.

Še vedno je pod pritiskom turizem, predvsem prevozi, saj je še vedno veliko meja zaprtih, kar omejuje letalski prevoz, tudi križarjenja so še daleč od predkriznih ravni. Ko se bodo meje odprle, bo tudi turizem bolj zaživel, to pa pomeni potrebo po večjih količinah nafte.

Tržni udeleženci so trenutno zaskrbljeni zaradi orkana Ida, ki pustoši po Mehiškem zalivu. Zaradi orkana je zaprtih tri četrtine proizvodnih kapacitet na tem z nafto bogatem območju. Sedanjemu pritisku na zvišanje cen pripomore tudi presenetljivo močno povpraševanje na Kitajskem, ki se ni bistveno zmanjšalo kljub uvedenim omejitvam javnega življenja zaradi ponovnega izbruha covid-19.

Če govorimo o ceni pogonskih goriv, največji delež predstavljajo trošarine in druge dajatve državi. Če bodo države v prihodnosti želele zaradi omejevanja izpustov CO2 narediti električne avtomobile privlačnejše, je mogoče, da se bodo dajatve na fosilna goriva v prihodnosti še povečale. Število električnih avtomobilov v uporabi po svetu se hitro povečuje, vendar bo verjetno preteklo še kar nekaj let, da bo število tovrstnih avtomobilov tolikšno, da bo pomembneje vplivalo na povpraševanje po pogonskih gorivih iz fosilnih goriv.

Objavljeno v: Delo rubrika: Surovine, datum, 12. 9. 2021