Vrednotenja delnic so visoka, a če centralne banke ne bodo sprejele drugačne monetarne politike, tudi bistvenih sprememb ne bo.

Svetovni delniški trgi nadaljujejo svoj pohod proti novim rekordnim vrednostim, z zelo rahlimi in kratkoročnimi nihaji navzdol, posledično jih spremlja izredno nizka volatilnost. Vse več analitikov iz največjih svetovnih investicijskih hiš že pošilja svojim vlagateljem opozorila pred morebitnim večjim popravkom tečajev na borzah, saj ta cikel brez konkretnega popravka navzdol traja že daljše obdobje. Toda, ali je trg res že predrag in zrel za popravek? Lahko se vprašamo, kaj bo tisti sprožilec, ki bi zamajal trge?

Prva misel je povezana s potekom epidemije covida-19 in najbolj razširjene virusne različice delta. Glede tega menim, da tega dejavnika nima in tudi v prihodnje ne bo imel več močnega vpliva na kapitalski trg, saj je vse več prebivalstva precepljenega, tudi gospodarstva se ne bodo zapirala.

Drugi vidik je grožnja, ki jo predstavlja povišana stopnja inflacije. Večina ekonomistov meni, da je začasna ter da se bo vrnila na nizke predpandemične ravni, kar poudarja tudi šef ameriške centralne banke, ki se ne odzove in (za zdaj) ne dviguje temeljne obrestne mere. Na tako miselnost večine investitorjev na kapitalskih trgih nakazuje donosnost desetletne ameriške državne obveznice, ki se znaša približno 1,30 odstotka.

So mogoče pretirana vrednotenja vzrok za korekcijo tečajev na borzah? Dejstvo je, da so ameriške delnice, ki so glede na donosnost največ pridobile (za to so zaslužne delnice iz sektorja informacijske tehnologije), so najdražje in za prihodnje leto kotirajo pri približno 21-kratniku dobička na delnico, medtem ko se trguje z evropskimi in japonskimi delnicami v povprečju po 15-kratniku dobička na delnico, delnice iz razvijajočih se trgov pa imajo še ugodnejše kazalnike.

Vzrok za take razlike je panožna struktura, saj je v ZDA veliko »tehnoloških« podjetij, ki imajo napovedano zelo visoko rast poslovanja, posledično so tudi kazalniki višji, medtem ko za Evropo in Japonsko lahko trdimo, da sta regiji s precej večjim poudarkom na industriji in financah, ki pa prinašata precej manjše stopnje rasti.

Kljub vsemu lahko zaključim, da kapitalski trg ustrezno vrednoti podjetja, tudi glede na makroekonomske razmere v regiji (države), njihovo monetarno politiko, raven obrestnih mer, poslovanje, poslovni model podjetij in tako dalje.

Če torej odgovorim na vprašanje, ali so vrednotenja trenutno previsoka, bi rekel, da je to mogoče. Da pa je to vzrok za korekcijo, težko verjamem, saj je to treba obravnavati v smislu trga dolžniških vrednostnih papirjev, kjer imamo zelo nizko donosnost. Če vrednotimo podjetja po teh nizkih zahtevanih stopnjah donosa, ugotovimo, da delniški trg pri sedanjih vrednostih v povprečju ni predrag.

Kar pa bi lahko negativno vplivalo na kapitalske trge, je nenadna bistvena sprememba v monetarni politiki centralnih bank, predvsem ameriške. Pretres bi prineslo predvsem končanje zelo ohlapne, spodbujevalne denarne politike, ki bi jo zamenjala politika zategovanja in zvišanja obrestnih mer. Glede na vse zdaj razpoložljive podatke in na retoriko šefa Feda menim, da ta čas še ni prišel, ampak bomo tudi v prihodnje spremljali rast tečajev delniških trgov.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Svetovni trg, datum, 19. 9. 2021