Začetek maja je bil za svetovne delniške in obvezniške trge spet rdeče obarvan. Delniški trgi ZDA, Evrope in Japonske so izgubili med 4 in 6 odstotkov. Skoraj dvakrat več so izgubile tehnološke delnice iz indeksa Nasdaq. Obveznice so padle za več kot odstotek. Visoka inflacija, pričakovanja o dvigih obrestnih mer in zmanjšana gospodarska rast so poskrbeli, da so bili vlagatelji veliko bolj previdni. Po lanski rekordni rasti delnic se velika večina udeležencev ukvarja s potekom normalizacije monetarne politike in njenimi učinki na gospodarsko rast.

Če se je še na začetku leta pričakovalo, da bo letošnje leto veliko bolj volatilno glede na pretekla obdobja, tako za delniške kot za obvezniške trge, je vojna v Ukrajini celotno dogajanje močno popestrila. Vse kaže, da bo konflikt trajal veliko dlje, kot smo si bili pripravljeni priznati na začetku, in predvsem, da bo to za daljše obdobje povzročilo draginjo surovin. Zelo ohlapna monetarna politika s strani centralnih bank, ki je bila uvedena za spopadanje z epidemijo koronavirusa, je na eni strani povzročila močno gospodarsko okrevanje in hitro zmanjšanje brezposelnosti, na drugi pa rast cen. Inflacija, ki jo mlajše generacije še niso izkusile, je z rastjo surovin dobila nov zagon. Kitajska politika ničelne tolerance do koronavirusa bo še dodatno povzročila ozka grla v dobavnih verigah in s tem pritisk na rast cen. V takem okolju imajo centralne banke zelo nehvaležno delo. Trgi so do sedaj verjeli, da bo tem uspelo lepo krmariti mimo vseh čeri ter zagotoviti mehek pristanek. A z vsemi temi nejasnostmi postaja naloga čedalje težja in nepredvidljiva. Tako ne čudi, da je ameriški indeks S&P 500 v maju doživel največji popravek ravno po izjavi bivše predsednice Feda in sedanje finančne ministrice ZDA Janet Yellen, da bo Fed poleg znanja potreboval srečo. Investitorji se zavedajo, da je pot, ki pelje k nižji inflaciji in se ob tem še izogne recesiji, strma in ozka. Sredini podatki za rast inflacije v ZDA, ki se je v aprilu nekoliko znižala, z 8,5 na 8,3 odstotka, so pokazali predvsem, da se je povišala osrednja inflacija, ki je po naravi manj volatilna. Rast osrednje inflacije je problematična, ker jo je najtežje znižati, sploh v okolju, kjer so se inflacijska pričakovanja močno povišala in je poleg tega prisotna še, vsaj v ZDA, visoka rast plač. Prav zato se pričakuje dvig ključne obrestne mere Feda na 2,7 odstotka do konca leta, kar pa predstavlja nivo, ki že nekoliko negativno vpliva na gospodarsko rast.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je v sredo ob obisku Slovenije dejala, da bi ta lahko že v juliju dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, do konca leta pa še za dodatnih 50. Investitorji pričakujejo vsaj še en dvig več v letošnjem letu. Vseeno pa bi to pomenilo veliko nižjo obrestno mero v primerjavi z ZDA, zato ni čudno, da dolar ostaja močan, in prav nič ni izključeno, da bi v letošnjem letu dosegel pariteto z evrom. Kar zadeva delniške trge, pa je kljub vsej nepredvidljivosti težko pričakovati še večje padce. Tudi v času naftnih šokov v sedemdesetih in osemdesetih letih delnice niso padle za veliko več, kot so sedaj. Za dolgoročne investitorje so ti nivoji zelo atraktivni.