Razlika med razvitima trgoma in kitajskim ni ekonomska, temveč politična posledica državnih intervencij.

Brezskrbno počitnikovanje in rast večine delniških trgov je zmagovita kombinacija. V dopustniškem času (zadnji mesec) sta močno porasla ameriški (+4,25 odstotka) in evropski (+6,76 odstotka) trg, medtem ko je kitajski upadel za –10,34 odstotka. Vsi donosi so preračunani v evre.

Razlika med obema razvitima trgoma in kitajskim ni ekonomska, ampak politična. Da sta bila tako ameriški kot evropski trg zelo donosna, je mogoče pripisati zelo dobrim poslovnim rezultatom v drugem četrtletju. V tem času je za nami večina objav podjetij iz obeh regij, skupno obema pa je, da so bile številke rasti tako v prihodkih kot dobičkih izjemne, presegle so tudi pričakovanja analitikov, kar je bil dodaten impulz rasti delnic.

Glede na to, da je gospodarsko okrevanje v polnem zamahu, so po rasti prihodkov in dobičkov izstopali ciklični sektorji. Kot omenjeno, so rasti pri nekaterih res bile na prvi pogled vrtoglave, resnici na ljubo pa je treba dodati, da so bile primerjalne osnove zelo nizke zaradi lanskega zaprtja gospodarstev (pandemija covida-19).
Kar se tiče Kitajske, tudi tam rezultati podjetij niso razočarali, kot bi lahko sklepali iz donosnosti trga. Problem Kitajske je politični, saj se nadaljuje že pred časom začeta zgodba poseganja kitajskih oblasti v podjetja skozi različne kanale, kar je porušilo zaupanje investitorjev v kitajske delnice. Za zdaj tem aktivnostim (še) ni videti konca.

Stopnja okrevanja na globalni ravni ostaja solidna, kljub stalnim težavam v dobavni verigi ter precejšnji divergenci ponovnega razvoja pandemije. Še naprej je dobra ekonomska aktivnost v proizvodnji, medtem ko se aktivnost stopnjuje v storitvenem sektorju. Sprememb v monetarnih politikah v tem času ni bilo, ostajajo ohlapne, da bi tako še naprej krepile gospodarsko okrevanje.

Inflacijske pritiske v ZDA že tretji mesec zapored uspešno dušijo z razlago prehodnosti. Trg za zdaj tej razlagi trdno verjame, saj so se po začetni nervozi ob pojavu inflacije (april) donosi desetletnih obveznic povsem umirili in znižali na skoraj predinflacijske ravni. Kljub vsemu je zadnji sestanek ameriške centralne banke Fed konec julija nakazal, da se bliža čas, ko se bo morala njihova aktivnost zalaganja trgov z likvidnostjo zmanjševati.

Člani Feda so tukaj precej razdeljeni, porajajo se tudi dvomi, ali so trenutni programi odkupov sredstev še ustrezni v razmerah pomanjkanja delovne sile in surovin. Za ilustracijo: bilanca Feda se je v zadnjem letu podvojila. Fed bo pri odločitvah za morebitno zategovanje »moral« upoštevati obsežne spodbujevalne pakete Bidnove administracije. V Evropi za zdaj ni inflacijskih pritiskov, zato bo Evropska centralna banka (ECB) verjetno še nekaj časa vztrajala pri zelo ohlapni monetarni politiki. Tudi kakšen kratkoročni eksces inflacije nad ciljnima 2 odstotkoma zanjo ne bo in ne more biti moteč.

Morebitne jesenske spremembe, predvsem v ameriški denarni politiki, bodo postopne in komunikacijsko vnaprej pripravljene z namenom kar najmanjšega vpliva na trge. Kratkoročno bi lahko prinesle nekatere negativne implikacije na delniški trg, saj bi se normalizirala določena odstopanja v vrednotenjih. Tudi s popandemično normalizacijo takšnih četrtletnih rezultatov, kot so bili pričujoči, ni mogoče pričakovati. Počasi se bomo morali spet privaditi na »normalno« okolje z bistveno nižjimi rastmi.

Objavljeno v: DELO, rubrika: Svetovni trgi, datum: 22. 8. 2021