Javni dolg skokovito raste v vseh državah, primarna emisija centralnih bank pa omogoča nizke obrestne mere.

Zgodovina uči, da zunanji šok, kakršne so sedanje razmere zaradi koronavirusa, ponavadi povzroči rast donosnosti najbolj tveganih obveznic, saj se zviša premija za tveganje. Tečaj obveznic, ki je obratno sorazmerno povezan z donosnostjo, pa pade. To je še najbolj očitno pri najbolj tveganih obveznicah, ki se jim premija za tveganje tudi najbolj dvigne.

Ampak v sedanji situaciji je vse drugače, sploh za evropske državne obveznice. Res si je težko predstavljati, da je v času, ko razsaja ena hujših pandemij v zgodovini človeštva, zahtevana donosnost za najbolj tvegane desetletne grške državne obveznice v četrtek dosegla zgodovinsko najnižjo zahtevano donosnost v višini zgolj 0,87 odstotka. Kar je nepredstavljivo nizka raven, sploh če se to primerja s 44-odstotno zahtevano donosnostjo leta 2012.

Že res, da je Grčija država evroobmočja, kjer Evropska centralna banka odkupuje ogromne količine tudi grških obveznic, a vendarle so dosežene vrednosti vsaj presenetljive. Presenetljive zato, ker se predvideva, da bo letos Grčiji dolg zrasel na dvakratnik BDP, kar pa je dolgoročno nevzdržna raven. Rating grških obveznic je še vedno v območju »smeti« (ang. junk).

Podobno se dogaja z italijanskimi obveznicami, kjer je zahtevana donosnost prav tako padla na zgodovinski minimum, in sicer na 0,76 odstotka. Italiji naj bi se konec letošnjega leta dolg povišal na 175 odstotkov glede na ustvarjeni BDP. Spomnimo se lahko, da ko je Grčija dosega tako raven zadolženosti, se je zatresla celotna Evropa.

Ampak zdaj so razmere drugačne, saj se dolg skokovito povišuje vsem. Mednarodni denarni sklad je prejšnji teden ocenil, da se bo letos svetovni javni dol zvišal na sto odstotkov BDP. Še glavna ekonomistka Svetovne banke, Carmen Reinhart, ki je znana po zavzemanju za fiskalno disciplino, je državam svetovala, naj v boju s koronavirusom zvišajo javni dolg. Z njegovim odplačevanjem se bodo ukvarjali pozneje.

Dosegli smo torej točko, ko je še najbolj vnetim zagovornikom varčevanja jasno, da iz sedanjih razmer ni mogoče priti drugače kot z velikanskim tiskanjem denarja na eni strani in velikanskimi fiskalnimi spodbudami na drugi. Dolgovi se bodo tako zvišali vsem, saj se v nasprotnem primeru tvega, da se celotne ekonomije sesedejo.
Že res, da se bo javni dolg Nemčije, na primer, povečal najmanj, z lanskih 59 na 77 odstotkov BDP, pa vendarle ta podatek v sedanjih razmerah ni tako ključen. Nemčija je najpomembnejša članica evroobmočja, ki bo z nepovratno pomočjo drugim članicam tudi največ prispevala. Zahtevana donosnost nemškega desetletnega bunda se prav zato že nekaj časa giblje okrog –0,5 odstotka.

Pri primerjavi zahtevane donosnosti obveznic osrednjih držav evroobmočja s perifernimi, je očitno prav hitro zmanjševanje te razlike v donosnosti (ang. spread). Trenutno znaša razlika v donosnosti med desetletnimi nemškimi in grškimi obveznicami zgolj 113 bazičnih točk ali 1,13 odstotka, še marca je bila ta razlika več kot 400 točk. Vse kaže, da se bo še zmanjševala. Na koncu koncev smo vsi člani evroobmočja, kjer Evropska centralna banka tiska skoraj neomejene količine denarja.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Posel in denar, 11. 10. 2020