Predsednik uprave Triglav Skladov, ki predseduje tudi UO Združenja družb za upravljanje, Benjamin Jošar se je z novinarjem dela Mihom Jenkom pogovarjal o naložbenem letu 2021 in pogledu v 2022, izzivih varčevanja v razmerah inflacije, varčevalnih navadah in finančnem opismenjevanju Slovencev ter predlogih za razvoj slovenskega kapitalskega trga. Intervju deloma povzemamo v prispevku in vas prijazno vabimo k branju izvornega pogovora.

V pogovoru za Delo je Jošar med drugim izpostavil, da smo Slovenci »zelo konservativen narod, kar zadeva varčevanje, zelo usmerjeni v banke. Tako kot se gospodarstvo primarno financira iz bančnih kreditov, tudi posamezniki zelo radi varčujemo v depozitih. To je sicer v redu, v trenutni situaciji pa vseeno ne prinaša toliko koristi vlagateljem in samim bankam. A del prebivalcev investira tudi v zelo tvegane naložbe, recimo v kriptovalute. Prav tako imamo zelo radi nepremičnine.« Ob tem je poudaril, da so »vzajemni skladi idealna naložbena oblika za vmesni prostor med netveganimi in zelo tveganimi naložbami. Družbe za upravljanje pokrijemo ves ta spekter in lahko ponudimo za vsakega vlagatelja tisto, kar potrebuje in ustreza njegovim željam – in to že pri zelo majhnih mesečnih vsotah investiranja. Želimo, da se čim večji del te depozitne mase prelije v vzajemne sklade in pripomore k boljši alokaciji prihrankov na ravni varčevalcev in celotne ekonomije«.

V nadaljevanju intervjuja je osvetlil tudi pomembnost finančnega opismenjevanja. Kot je povedal, je »ključnega pomena, da se začne finančno opismenjevanje s programi že v osnovnih in srednjih šolah. Finančna pismenost je del splošne pismenosti vseh posameznikov. Vsi moramo poznati osnove varčevanja in financiranja. Na žalost nas šolski sistem na to ni pripravil in nas ne pripravlja. Tako je lažje razumeti, zakaj je treba varčevati, kakšna tveganja se sprejemajo – na koncu pa ima to samo pozitivne učinke za varčevalce in ekonomijo kot tako.«

Z novinarjem Dela sta se dotaknila tudi izzivov pri upravljanju premoženja v razmerah povišane inflacije in negativnih obrestnih mer. »Eni menijo, da je to prehodna stvar, so pa tudi mnenja, da je to dolgoročnega značaja. Če v tej situaciji primerjamo investiranje v obveznice in delnice, so bile delnice pri neki zmerni inflaciji vedno dobra naložbena priložnost, delovale so kot ščit proti inflaciji – kar obveznice s svojimi fiksnimi obrestnimi merami niso. Na tej točki se postavi vprašanje doseganja realne donosnosti.

Če se inflacija zvišuje in obrestne mere ostanejo nizke, delniški trgi postajajo še bolj zanimivi za vlagatelje zaradi bega k naložbenim oblikam, ki ublažijo učinek inflacije. Z vidika nas kot panoge vzajemnih skladov vidimo še dodatno priložnost, da ponudimo varčevalcem svoje produkte, ki se v inflacijskih časih obnašajo bolje kot depoziti ali obveznice z nespremenljivo obrestno mero,« pravi Benjamin Jošar.

O pričakovanjih za naslednje leto glede zanimanja za varčevanje v vzajemnih skladih je Jošar povedal: »Naš osnovni scenarij je, da se bo zanimanje za vzajemne sklade nadaljevalo. Trendi glede investiranja bodo podobni kot zdaj. Vedno več ljudi spoznava investiranje v vzajemne sklade in nas vidi kot alternativo in dobrodošlo naložbeno priložnost za vlaganje svojih prihrankov, kar nas veseli. Prihodnje leto bodo podobne makroekonomske razmere, kar zadeva monetarno politiko in rast gospodarstev. Se pa kažejo neka povečana inflacijska pričakovanja, kjer še poteka debata, ali je to prehodno ali pa trajnega značaja. Poleg tega tudi geopolitične silnice delajo razmere v svetu razmeroma kompleksne. Bistvenih sprememb pa vseeno verjetno ne bo.«

Intervju je bil objavljen 8. decembra 2021 v tiskani in spletni izdaji Dela. Naročnikom je v celoti dosegljiv na tej povezavi: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/varcevanje-za-prihodnost-moramo-bolje-stimulirati/