Svetovni delniški trgi so po izjemni letošnji rasti v zadnjih dneh doživeli predah. Na to je najbolj vplivala objava podrobnosti dogajanja na zadnjem julijskem zasedanju ameriške centralne banke Fed, kjer je več članov izrazilo naklonjenost predčasnemu zmanjšanju odkupov obveznic in to že v letošnjem letu. Po zadnjih podatkih se je inflacija julija na letni ravni dvignila za 5,4 odstotka, kar je le malenkost nad junijsko. Srednjeročni cilj – dvigniti inflacijo za okrog 2 odstotka – je tako dosežen. Strahovi o preveliki inflaciji so se sicer umirili, saj postaja jasno, da bi širjenje različice virusa delta lahko zmanjšalo povpraševanje potrošnikov, kar bi posledično zmanjšalo pritiske na rast cen. Drugi cilj ameriške centralne banke – znižanje brezposelnosti pod 3,5 odstotka – še ni dosežen, ampak tudi pri tem cilju je videti velik napredek, saj se je julija zelo okrepilo ustvarjanje novih delovnih mest, kar je brezposelnost znižalo na raven 5,4 odstotka.

Vse oči so torej uprte v letno zasedanje ameriškega Feda v mestu Jackson Hole 25. in 26. avgusta, kjer se poleg napovedi dogajanja pričakuje predvsem napoved nadaljnjih ukrepov. Sodeč po zadnjih izjavah je večina članov odbora z glasovalno pravico naklonjenih zmanjšanju odkupov že v letošnjem letu, le še manjšina, s predsednikom Jeromom Powellom na čelu, je še zadržana. Gospodarsko okrevanje v ZDA ostaja zelo močno. Objava podatkov o poslovanju podjetij iz indeksa S & P 500 v drugem četrtletju letos je pokazala izjemno rast prihodkov podjetij v višini 25 odstotkov, dobička pa kar za 93 odstotkov, vse na letni ravni. Kar 87 odstotkov vseh podjetij je preseglo pričakovanja. Delnice iz tega indeksa po tovrstnih podatkih sploh niso videti drage. Kazalnik o pričakovanem PE, ki pove razmerje med ceno delnic in ustvarjenim dobičkom, za indeks S & P 500 znaša zmernih 21,9.

Čeprav okrevanje ostaja močno, je treba pozornost nameniti tudi potencialnim tveganjem. Najpomembnejše tveganje je večanje okužb z različico delta. Hladnejši meseci prinašajo večjo pojavnost na severni hemisferi, tako da bi to lahko vplivalo na manjšo gospodarsko rast. Vseeno bodo po napovedih več razvitih držav, kjer delež ljudi, ki so se cepili vsaj z enim odmerkom, znaša od 60 do 75 odstotkov, gospodarstva ostala odprta, tudi če bi prišlo do večjega povečanja okužb. Naslednje tveganje, ki bi nekoliko upočasnilo, ne pa tudi zaustavilo gospodarskega okrevanja, je načrtno ohlajanje Kitajske. Ta bo z regulacijo podjetij, ki upravljajo spletne platforme, in z nacionalizacijo podjetij, ki ponujajo dodatna izobraževanja v okviru šolskega izobraževalnega programa, ter navsezadnje s povečevanjem obdavčitve premožnejšega dela prebivalstva omejila zasebno pobudo in s tem zmanjšala potencialno gospodarsko rast. Manjša gospodarska rast Kitajske bo srednjeročno vplivala na manjše povpraševanje po surovinah, kar bo dodatno zmanjšalo pritisk na rast inflacije.

Obe tveganji pa lahko vidimo tudi v pozitivni luči, saj bodo imele centralne oblasti več manevrskega prostora pri normalizaciji monetarne politike. Normalizacija monetarne politike, ki na koncu pomeni višje obrestne mere, je ključnega pomena za normalno funkcioniranje kapitalskih trgov. Ob pomanjkanju alternativ delnice ostajajo še vedno najprivlačnejši naložbeni razred.

Svetovni delniški trgi so po izjemni letošnji rasti v zadnjih dneh doživeli predah. Na to je imela največji vpliv podrobnejša objava dogajanja na zadnjem julijskem zasedanju ameriške centralne banke Fed, kjer je več članov naklonjenih predčasnemu zmanjšanju odkupov obveznic in to že v letošnjem letu. Po zadnjih podatkih se je inflacija v juliju na letni ravni dvignila za 5,4 %, kar je le malenkost nad junijskim podatkom. Srednjeročni cilj dvigniti inflacijo okrog 2 % je tako dosežen. Strahovi o preveliki inflaciji so se tudi umirili, saj postaja jasno, da bi širjenje delta seva koronavirusa lahko zmanjšalo povpraševanje s strani potrošnikov, ki bi posledično zmanjšalo pritiske na rast cen. Drugi cilj ameriške centralne banke znižanje brezposelnosti pod 3,5 % sicer še ni dosežen, ampak tudi pri tem cilju se vidi velik napredek, saj se je v juliju zelo povečalo ustvarjanje novih delovnih mest, kar je brezposelnost znižalo na nivo 5,4 %.

Vse oči so torej uprte v letno zasedanje ameriškega Feda v Jackson Hole 25. in 26. avgusta, kjer se pričakuje, poleg komentarja izgledov, predvsem napoved nadaljnjih ukrepov. Sodeč po zadnjih izjavah je večina članov odbora z glasovalno pravico naklonjenih zmanjšanju odkupov že v letošnjem letu, le še manjšina, s predsednikom Jeromom Powellom na čelu, pa je še zadržanih. Gospodarsko okrevanje v ZDA ostaja zelo močno. Objava podatkov o poslovanju podjetij iz indeksa S&P 500 v drugem četrtletju letos je pokazala izjemno rast prihodkov podjetij v višini 25 %, dobička pa kar za 93 %, vse na letni ravni. Kar 87 % vseh podjetij je preseglo pričakovanja. Delnice iz tega indeksa, po takih podatkih, sploh ne zgledajo drage. Kazalnik o pričakovanem PE, ki pove razmerje med ceno delnic in ustvarjenim dobičkom, za indeks S&P 500 znaša zmernih 21,9.

Kljub temu, da okrevanje ostaja močno, je prav, da se pogleda tudi na potencialna tveganja. Najpomembnejše tveganje je večanje okužb z novo delta različico koronavirusa. Hladnejši meseci prinašajo večjo pojavnost na severni hemisferi, tako da bi to lahko imelo vpliv manjšo gospodarsko rast. Vseeno bodo po napovedih več razvitih držav, kjer znaša delež ljudi, ki so se cepili vsaj z enim odmerkom, med 60 in 75 %, gospodarstva ostala odprta, tudi če bi prišlo do večjega povečanja okužb. Naslednje tveganje, ki bi nekoliko upočasnilo, ne pa tudi zaustavilo gospodarsko okrevanje, je načrtno ohlajanje Kitajske. Ta bo z regulacijo podjetij, ki upravljajo spletne platforme, pa z nacionalizacijo podjetij, ki nudijo dodatna izobraževanja v okviru šolskega izobraževalnega programa in ne nazadnje z višanjem obdavčitve premožnejšega dela prebivalstva omejila privatno pobudo in s tem zmanjšala potencialno gospodarsko rast. Manjša gospodarska rast Kitajske bo na srednji rok vplivala na manjše povpraševanje po surovinah, kar bo dodatno zmanjšalo pritisk na rast inflacije.

Obe ti dve tveganji pa lahko vidimo tudi v pozitivni luči, saj bodo imele centralne oblasti več manevrskega prostora pri normalizaciji monetarne politike. Normalizacija monetarne politike, ki na koncu pomeni višje obrestne mere, pa je ključnega pomena za normalno funkcioniranje kapitalskih trgov. Ob pomanjkanju alternativ, ostajajo delnice še vedno najbolj privlačen naložbeni razred.

Objavljeno v: Dnevnik, rubrika: Borzni komentar, datum: 20. 8. 2021