Prva prodaja delnice kitajske družbe Didi v ZDA se ni končala po načrtih, tudi zaradi posega oblasti.

Kitajska se uspešno zoperstavlja vplivu in pritisku ZDA. Kitajska komunistična partija pod vodstvom Xi Jinpinga reformira gospodarstvo in tehnološka podjetja z ukrepi, ki strašijo mednarodne vlagatelje ter jim predstavljajo dodatna državna tveganja. Ali je strah res utemeljen?

Pred kratkim smo lahko slišali zgodbo o Didiju, kitajski digitalni platformi na področju mobilnosti, ki je na ameriški borzi NYSE prvič ponudil svoje delnice in tako zbral 4,4 milijarde dolarjev. Le nekaj dni po prvi kotaciji (IPO) se jih je lotil kitajski regulator za kibernetsko varnost zaradi sumov o zlorabi osebnih podatkov kitajskih državljanov.

Didi shranjuje tako telefonske številke, podatke o plačilnih transakcijah, geografske lokacije in potovanja strank kot tudi osebne podatke voznikov avtomobilov. Platforma je o regulatornih tveganjih sicer bežno poročala že v svojem dokumentu F-1, ki ga mora vsako podjetje predložiti ameriškemu regulatorju kapitalskega trga (SEC) pred prvo kotacijo vrednostnih papirjev.
Regulatorno tveganje pa se je izkazalo za precej resnejše, kot je bilo sklepati iz omenjenega dokumenta. Podjetje je zdaj pod drobnogledom zaradi potencialne zlorabe osebnih podatkov, delničarji pa so prepuščeni milosti kitajskih sodišč.

Treba pa je tudi omeniti, da je kitajski regulator za informacijsko varnost že nekaj tednov pred izpeljavo IPO podjetju svetoval, naj ga ne izpelje. Če bi pri Didiju upoštevali regulatorjev nasvet, bi se nanj usule tožbe investicijskih bank, ki so IPO organizirale. Delnica je ob novici izvedbe varnostnega nadzora izgubila skoraj 20 odstotkov svoje vrednosti, vlagatelji pa so dobili signal, da so kitajske delnice postale bolj tvegane.
Problem, s katerim se srečujejo kitajska podjetja, je The Holding Foreign Companies Accountable Act, izvršni ukaz nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki meri predvsem na kitajska podjetja ter zahteva visoke revizorske standarde ter razkritja, kar pa ni v skladu s kitajsko zakonodajo, ki nekatera razkritja prepoveduje.

Pri Didiju so verjetno podcenjevali pripravljenost Kitajske reagirati na način, ki bi prizadel vlagatelje in omadeževal celostno podobo njihovega podjetja. Čeprav je zaščita osebnih podatkov novo področje kazenskega pregona na Kitajskem, imajo kitajski regulatorji veliko moči nad lokalnim tehnološkim sektorjem. Kitajska ima zdaj široko paleto zakonov o kibernetski varnosti, zakon o varovanju osebnih podatkov pa bo sprejet predvidoma letos. Ena od prednostnih nalog je urejanje vprašanj čezmejnega prenosa osebnih podatkov.

Je strah vlagateljev pred vlaganjem v kitajske delnice utemeljen? Da in ne. Dejstvo je, da če kitajskemu podjetju uspe kotirati na ameriški borzi, to poleg zbranega kapitala pomeni tudi znak kakovosti. Prav tako se z regulatornimi pritiski globalna podjetja srečujejo vsak dan. Katerokoli podjetje s kakršnimkoli tržnim deležem v katerikoli državi mora poslovati skladno z lokalno zakonodajo. Prav tako drži, da če ima podjetje tržni delež na Kitajskem, mora biti vselej pripravljeno na velike spremembe in svetlobno hitro upoštevanje navodil regulatorjev.

Kljubovanje kitajski oblasti se ne obnese, saj to pomeni kljubovanje celotnemu narodu, kitajska sodišča pa v veliki večini vseh obravnavanih primerov obtožene spoznajo za krive. Za zdaj torej kaže, da je kitajska odiseja zgodba o uspehu, ki jo je treba nenehno spremljati, ob zavedanju, da Kitajska stoji na močnih gospodarskih temeljih ter marljivem ljudstvu, ki s kolektivno močjo pod brezkompromisnim vodstvom lahko doseže tudi tiste cilje, ki se pogosto zdijo nedosegljivi.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Borzni pogled, datum: 19. 7. 2021