Kratkoročno bo inflacija zrasla zaradi podražitve hrane in energije, nato pa lahko pričakujem nov upad.

Medtem ko svetovni delniški trgi letos izkazujejo zelo visoke donose, so obveznice ubrale nasprotno pot, saj so večinoma izgubile del vrednosti. Rast donosnosti obveznic, ki je obratno sorazmerna s ceno obveznice, je bila najbolj izrazita v ZDA. Konec marca se je donosnost desetletnih državnih obveznic, imenovanih treasuries, povišala vse do ravni 1,77 odstotka, posledično so izgubile kar 13,5 odstotka vrednosti. Desetletne nemške državne obveznice so ob tem izgubile veliko manj, le slabe tri odstotke. Vseeno so se na začetku aprila rasti donosnosti povsod umirile.

V prvem delu preteklega četrtletja so na rast donosa obveznic najbolj vplivala pričakovanja o rasti inflacije. Ta se je februarja začela dvigovati predvsem zaradi rasti cen nafte in hrane. Spomnim lahko, da so bile lani zaradi pojava koronavirusa cene teh dobrin zelo nizke, predvsem med marcem in novembrom. Efekt nizkih vrednosti izpred enega leta bo najverjetneje do konca leta povzročil porast širše inflacije vse do treh odstotkov, medtem bi morala znašati vrednost ožje inflacije, brez vključitve porasta nafte in hrane, približno dva odstotka.

V zadnjem mesecu so na rast donosnosti, predvsem ameriških obveznic, vplivala pričakovanja o okrevanju po koronavirusu. Ne samo da je ameriški kongres odobril 1900 milijard dolarjev vreden fiskalni paket pomoči, še več, napoveduje se dodatnih 2250 milijard dolarjev infrastrukturnih in okoljskih investicij. K temu je treba dodati še prihranke potrošnikov, ki zaradi zaprtja niso mogli trošiti. Tako naj bi se potrošnja iz prihrankov samo v ZDA povečala za dodatnih 1800 milijard dolarjev.
Nič čudnega torej ni, če je storitveni indeks nabavnih menedžerjev na zgodovinsko zelo visoki ravni. Napoved o gospodarski rasti ZDA se je v sedanjih razmerah povišala na kar sedem odstotkov, za Evropo pa nekoliko manj, na štiri odstotke. Dvig realnih obrestnih mer je tako povzročil dvig nominalnih.

V Evropi je bil dvig donosnosti manjši tudi zaradi komentarja ECB, da si želi ohraniti obrestne mere še naprej nizke, saj bi tako lažje pomagala gospodarstvu. Poleg tega je ECB za uresničevanje tega cilja povečala odkupe obveznic, najbolj nemških. Donosnost desetletnih nemških državnih obveznic se je konec marca stabilizirala okoli –0,33 odstotka.

Cepljenje proti koronavirusu že zdaj opazno zmanjšuje težke oblike obolevnosti in smrti, zato lahko pričakujemo, da se bodo gospodarstva začela še bolj odpirati. Zelo močne monetarne in fiskalne politike bodo odločilno pripomogle k veliki gospodarski rasti. Dolgoročno se bo zato tudi inflacija povišala, trenutno pa je le prehodne narave. Sedanje dogajanje na obvezniških trgih bi lahko označili za postopno normalizacijo razmer.

Avtor: Radivoj Pregelj, višji upravljavec individualnih portfeljev
Objavljeno v: Delo, rubrika: Trg obveznic, 11. 4. 2021