Letos smo na obvezniških trgih doživeli kar nekaj zanimivega dogajanja. Na začetku leta smo tako na krilih strahu glede povišane inflacije, predvsem pri obveznicah znotraj naložbenega razreda, lahko beležili rast zahtevanih donosov, in ker so zahtevani donosi na obveznice inverzno povezani z vrednostjo obveznic, tudi upade cen obveznic. En strah je zamenjal drugega in zahtevani donosi so spet začeli upadati. Kljub vsemu pa donosi niso bili enaki za vse obveznice. Zaradi razlogov, ki jih bomo omenili, so jo veliko bolje odnesle obveznice zunaj naložbenega razreda.

Zagotovo eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši igralec, ki kroji gibanje obveznic, so centralne banke. Po obdobju ekstremno ekspanzivne politike so v nekaterih državah (predvsem v državah v razvoju) zaradi strahu pred inflacijo že začeli zategovati pas. Medtem pa se v razvitem svetu odločitve sprejemajo veliko bolj s tresočo roko. Čeprav je ameriška centralna banka (Fed) že napovedala zmanjševanje odkupa obveznic na trgu in tako nakazala na malo manj širitveno politiko, pa za zdaj ni pričakovati takih potez od Evropske centralne banke (ECB). Čeprav se bo vpliv delovanja Feda prelil tudi v Evropo, pa se bo ECB najbrž z vso močjo bojevala, da zahtevani donosi ne bi šli previsoko.

Tako lahko srednje in dolgoročno od ECB pričakujemo nizke obrestne mere in ekspanzivno politiko. Zadolženost evropskih držav je velika, nekaterih morda celo prevelika, da bi zdržale bolj omejevalno monetarno politiko in posledično zahtevane večje donose pri reprogramiranju njihovega dolga. Ob predpostavki prehodne inflacije je smer ECB najbrž precej jasna.

Kaj to pomeni za obveznice?
Obveznice zunaj naložbenega razreda so navadno veliko bolj občutljive za gospodarsko rast, saj so podjetja s slabšo bonitetno oceno veliko bolj občutljiva za pesimizem oziroma optimizem vlagateljev. Po drugi strani pa so obveznice naložbenega razreda zaradi daljšega trajanja bolj občutljive za zahtevane donose obveznic. Poglejmo, kaj to pomeni v praksi. Rast zahtevanega donosa za odstotno točko se pri desetletni obveznici izrazi v upadu vrednosti obveznice za približno deset odstotkov, pri petletni obveznici pa za približno pet odstotkov. Ker imajo obveznice podjetji zunaj naložbenega razreda navadno veliko krajše trajanje, so manj občutljive za povečanje zahtevanih donosov.

Dodatno se v obdobju gospodarske rasti razmiki v donosih (razlika med donosom obveznic z različno kreditno oceno in enakim trajanjem) med obveznicami zunaj naložbenega razreda in obveznicami znotraj naložbenega razreda zmanjšujejo. Razmiki so v zadnjem času res prišli na zelo nizke ravni, vendar pa ob pričakovanem okrevanju gospodarstva in iskanju kakršnihkoli donosov na obvezniškem trgu ni pričakovati, da bi se močno povečali.

Kako ukrepati?
Vse to pomeni, da na obvezniških trgih najbrž ni pričakovati pretresov. Gotovo pa ob gospodarskem okrevanju lahko pričakujemo dvig zahtevanih donosov predvsem za obveznice z daljšim dospetjem. Portfelj sklada smo v zadnjem času prilagodili omenjenim pričakovanjem. V zadnjem času smo prodajali obveznice z daljšim trajanjem in v skladu s pričakovanim gospodarskim okrevanjem povečali izpostavljenost kreditne-mu tveganju.

Objavljeno v: Revija Moje finance, rubrika: Upravljanje v živo, datum: 15. 9. 2021