ECB se je znašla v paradoksu – trgi si želijo, da se odkupovanje obveznic kljub gospodarski rasti še pospeši.

Desetega junija bo spet zasedal odbor Evropske centralne banke (ECB). Tokratno zasedanje bo zanimivo predvsem zaradi pogleda na predloge, da bi ECB morala zmanjšati odkupe obveznic v okviru svojega 1850 milijard evrov vrednega pandemičnega urgentnega programa odkupovanja obveznic PEPP (Pandemic emergency purchase programme).

V Evropi je cepljenje proti COVIDU-19 v polnem zamahu, pandemična slika se je izboljšala, manj je novih primerov okužb, gospodarstva povsod v Evropi se odpirajo in pojavili so se celo prvi znaki inflacije. Torej, na prvi pogled res ni več razlogov za nadaljevanje programa odkupovanja obveznic, ki je bil mišljen kot urgenten ukrep za stabilizacijo trga.

Pa vendar, tako kot je to običajno, so stvari veliko bolj zapletene. Kljub odkupom ECB smo bili letos do zdaj priča rasti zahtevanih donosov na obveznice. Prekinitev programa bi stvari še pospešila, kar pa bi prineslo kar nekaj neželenih problemov.
a začetek bi ukrep zmanjševanja nakupov gotovo imel pozitivni vpliv na rast vrednosti evra proti drugim globalnim valutam, kar Evropi kot izvozno usmerjenemu gospodarstvu gotovo škoduje. Višji stroški zadolževanja bi nakopali dodatne težave najbolj zadolženim in ranljivim evropskim državam, kot je Italija, kar bi se odrazilo tudi v počasnejšem okrevanju gospodarstva. Tudi problemi na trgu dela ali pomanjkanje investicij znotraj EU se z dražjim zadolževanjem gotovo ne bodo izboljšali. Dodatno bi višji zahtevani donosi seveda negativno vplivali na vrednosti obveznic. To bi imelo negativen vpliv na bilance bank, prav tako bi izgube imeli pokojninski skladi, ki so tradicionalno zelo visoko izpostavljeni do obvezniških trgov.

Ob zapletenosti razmer se nam postavlja vprašanje: »Kako naprej?« Gotovo lahko trdimo, da je program pomoči PEPP pripomogel k normalizaciji trga ob izbruhu pandemije. Prav tako smo postavljeni pred dejstvo, da so dolžniški trgi postali »zasvojeni« s poceni denarjem, ki je posledica politik ECB. Zavedanje, da se bodo morale zadeve normalizirati in da se bodo morali programi odkupov obveznic končati, je najbrž prisotno v vsakem izmed nas. Vendar morajo stvari potekati postopno in ob pravem času. Svet ECB mora biti pri svojih odločitvah zelo previden, saj bi prehitre odločitve lahko povzročile take težave, ki bi na koncu od ECB spet zahtevale posredovanje na trgu.

Kot je ECB že poudarila, se bo neenakomeren vpliv izbruha pandemije pokazal v tem, da se bodo finančna tveganja verjetneje uresničila v sektorjih in državah, ki so bile ranljivejše že pred izbruhom pandemije. In prav zaradi najranljivejših je nadaljevanje programa v sedanjih razmerah pametno in nujno nadaljevati. Na roko nam ne gre niti slabše okrevanje evropskega gospodarstva v primerjavi z drugimi razvitimi ekonomijami, kot so ZDA ali Velika Britanija.

Trg se že tako spopada s pritiski na donose obveznic, ki so posledica prelivanja učinka rasti zahtevanih obrestnih mer v ZDA in pričakovane višje inflacije. Naloga ECB bi morala v tej fazi biti, da zahtevani donosi ne rastejo prehitro. Torej, če že nastanejo spremembe odkupov obveznic, bi bilo bolje, da se povečajo, ne zmanjšajo.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Trg obveznic, datum: 06. 06. 2021