Na evropski trg obveznic se še naprej steka veliko svežega kapitala, zato ni tveganja za pomanjkanje likvidnosti.

Ko smo prestopili v novo leto, smo se nekako z veseljem poslovili od preteklega in njegovih dogodkov. A tudi novo leto je za zdaj le naslednja epizoda preteklega, kar pa ni presenetljivo.

Smo v letnem času, v katerem se bolj zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se virus hitreje širi, zato bo treba počakati na toplejše mesece, ko se bodo okužbe spet zmanjšale. Ključni novi letošnji igralec je gotovo cepivo – prinaša luč na koncu predora, vendar se nam počasneje približuje.

Na to karto stavijo tudi finančni trgi, ki po določenih fundamentalnih ali tehničnih kazalnikih že kažejo visoke vrednosti, pri katerih bi bil popravek dobrodošel. Gre za to, da so finančni trgi po navadi četrtletje ali dve pred sedanjostjo. Ne glede na trenutne zimske razmere »zaprtja« pričakujejo nadaljevanje okrevanja ekonomij spomladi oziroma v drugi polovici leta. Glede tega, kako močno bo, se napovedi postopno znižujejo in odgovor je zgolj v uspešni precepljenosti prebivalstva.

Obvezniški trgi so leto začeli z nekoliko negotovim trendom pri državnih obveznicah in tudi bolj previdno pri podjetniških. Rast pri državnih obveznicah je po dolgem času zastala, a povpraševanje po novih izdajah je še vedno izkazovalo velik apetit. Pri novi izdaji slovenske ali grške obveznice je povpraševanje skoraj desetkrat presegalo načrtovano velikost izdaje.

Kapital, ki ostane praznih rok pri vpisu obveznic, se nakupov loti takoj po uvrstitvi obveznic na borzo, kar po izdaji zviša tržno ceno. Pri 30-letni slovenski državni obveznici je bil cenovni pritisk tako močan, da je slovenski kreditni pribitek padel celo pod francoskega. Pri slovaški desetletni obveznici je januarja donosnost dobila celo diskont na donosnost nemške državne obveznice. Nekaj, kar je gotovo nelogično, vendar očitno realno, ko visoki kapitalski tokovi lovijo omejeno ponudbo.

Na evropski obvezniški trg se torej še naprej steka veliko svežega kapitala skupaj z denarjem ECB, zato ni niti tveganja pomanjkanja likvidnosti niti večje nihajnosti. Po zadnjih ocenah se nameravajo evropske države letos na novo zadolžiti za 700 milijard evrov (neto), a ima ECB zgolj za ta segment pripravljenih milijardo evrov odkupov.

Prejšnji teden je v Italiji odstopila vlada, kar je po dolgem času vodilo poskus zvišanja kreditnih pribitkov, ki pa je bil omejen s pomočjo ECB in zasebnega kapitala. V preteklih dveh tednih sta prvič letos zasedala tudi ECB in Fed, ki nista postregla z ničimer novim, temveč le potrdila svojo previdno držo in zavezanost k super ohlapni monetarni podpori. Pričakovano sta izpostavili kratkoročna negativna tveganja zaradi trenutni zimskih karanten. Inflacija za zdaj ostaja kot nerelevantno tveganje, saj se mora ob okrevanju gospodarstev šele pokazati.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Trg obveznic, datum, 31. 01. 2021