Letos lahko računamo predvsem na to, da bo manj (če sploh) »kapitalskih dobičkov« pri obveznicah.

Številke in dogodki leta 2020 so res izjemni, a da ne zaidemo k argumentom za klišejsko trditev o letu za pozabo, bom raje povzel nekdanjega grškega finančnega ministra Varoufakisa, ki je v dogodkih leta 2020 našel nekaj zanimivih odkritij za lastnike obveznic.

Ugotavlja, da so države končno pokazale svojo pravo moč (nad interesnimi skupinami), ko so zapirale gospodarstva, podržavljale podjetja in uvajale policijsko uro. Hkrati so vlade ugotovile, da denar »raste na drevesih« in da ga je dovolj za vse, s čimer se veča veljava moderne monetarne teorije in ene izmed njenih idej, da je državni primanjkljaj presežek zasebnega sektorja. Izkazalo se je, da je solventnost politična odločitev. Tokrat ni bilo »trojke«, ki bi ustavila bilijonske državne pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom. Varoufakis na primeru Grčije prikazuje, da smo kljub večjemu dolgu in nižjemu bruto domačemu proizvodu manj v skrbeh za fiskalno zdravje države kot med grško dolžniško krizo.

Brezbrižno tveganje

Gre za novo normalnost ali je v ozadju velika anomalija? Nekaj uvida ponujajo odgovori, ki so jih z anketiranjem 152 poznavalcev obvezniških naložb pridobili pri Invescu. Dve tretjini jih pričakuje, da bodo kreditni pribitki v prihodnjih treh letih zrasli. Malo več kot polovica jih meni, da bodo morebitni padci vrednosti podjetniških obveznic kratkotrajni, približno enako jih je tudi zaskrbljenih zaradi likvidnosti na tem trgu, na katerem po mnenju četrtine zdaj vlada naložbeni balonček. A le osem odstotkov jih pričakuje negativne obrestne mere v ZDA (beri: nadaljnjo rast obveznic) v prihodnjih dveh letih.

Povzamemo lahko, da je ravnanje s kreditnimi tveganji nekoliko brezbrižno, udeleženci pa se tega zavedajo. Likvidnost ni zgledna, a moč in pripravljenost ameriške centralne banke sta zagotovilo, da bodo šibkosti na trgu obveznic plitke in kratkotrajne.

Pogoj(e)no okrevanje

V družbi se zanašamo na pričakovanja o okrevanju gospodarskega cikla, ki bi se v sredini leta lahko povečalo, ko (če) zagotovimo zadostno precepljenost, s katero bi odločneje okreval tudi storitveni segment. O močnejših inflacijskih pritiskih v letu 2021 še ne razmišljamo, ne izključujemo pa kratkotrajne rasti inflacije v mesecih po koncu trenutnega zaprtja gospodarstva, ko bo pomoč gospodinjstvom našla pot do dobrin. V osnovnem scenariju zato pričakujemo rahlo okrevanje krivulje donosnosti, centralne banke pa bodo še naprej omogočale majhne kreditne pribitke. V tem kontekstu priporočamo izpostavljenost višjemu obrestnemu tveganju pri državnih obveznicah periferne Evrope in podjetniških obveznicah zunaj naložbenega razreda. Varnejši segmenti (na primer državne obveznice osrednje Evrope in podjetniške obveznice naložbenega razreda) so nekoliko bolj občutljivi za pričakovan dvig zahtevanih donosnosti čez leto.

Leto 2021 bo zelo verjetno prineslo manj (če sploh) »kapitalskih dobičkov« pri obveznicah, računamo lahko predvsem na tekočo donosnost, pri čemer pa bo treba identificirati tista podjetja in države, ki se jim bo nehalo gledati skozi prste.

Objavljeno v: DELO, rubrika: Obvezniški trg, 3. 1. 2021