Seznam objav

Sektorska raznolikost donosov je bila še večja, saj je na primer tehnološki sektor pridobil dobrih 47 odstotkov. Nesporno gre za številke, s katerimi smo lahko zadovoljni, predvsem v luči razmer letos. Nadaljevala se je vojna v Ukrajini, zgodilo se je novo vojno žarišče na Bližnjem vzhodu, gospodarske rasti so se upočasnjevale, krotitev še zmeraj visoke inflacije pa je terjala restriktivno delovanje centralnih bank skoraj vse leto. Glede na opisane razmere bi verjetno v začetku leta z veseljem privolili tudi v nižje donosnosti od doseženih, saj so bila gospodarska in geopolitična tveganja izrazito velika.

Prejšnji teden sta bili opravljeni še zadnji dejanji ameriške in evropske centralne banke v tem letu, z vidika trgov precej ključni. Predstavljali naj bi prelomnico v režimu delovanja monetarnih oblasti v prihodnjem letu, saj makroekonomski podatki že nekaj časa nakazujejo, da potrebe po nadaljnjih restriktivnih monetarnih politikah ni več. Nasprotno, razmere so se izboljšale do te mere, da spet prihaja čas postopnega sproščanja. Temu ustrezno so se začeli prilagajati tudi trgi z zniževanjem zahtevanih donosov obveznic in postopno rastjo delniških trgov.

Prva je led prebila ameriška centralna banka (FED). Iz njenih gospodarskih projekcij je bilo razbrati, da se bo obrestna mera v prihodnjem letu, ob sedanjih trendih, lahko precej znižala. Trg delovne sile ostaja močan, stopnja brezposelnosti nizka, izdatki za potrošnjo pa so dobri tako s strani podjetij kot gospodinjstev. Projekcije sicer nakazujejo precej nižjo gospodarsko rast v letu 2024, vendar pa recesija ni osnovni scenarij. Vse bolj verjeten je tako imenovani mehki pristanek: obrestne mere se znižujejo (pričakovati je tri- ali štirikratno znižanje), gospodarstvo pa nadaljuje rast. Zgodovinsko gledano so bila taka obdobja zelo dobra za delniške trge.
Dan kasneje je svoje letošnje delo opravila tudi Evropska centralna banka (ECB). Po napovedih naj bi inflacija že prihodnje leto upadla na 2,7 odstotka, leta 2025 na 2,1 odstotka in leta 2026 na 1,9 odstotka. Te vrednosti so še nekoliko nižje od septembrskih napovedi, kar nakazuje, da se inflacija umirja še hitreje, kot so pričakovali. Zaradi povišane ravni obrestnih mer tudi ECB pričakuje nižjo gospodarsko rast v prihodnjem letu (0,8-odstotno), z vidnejšim okrevanjem v letih 2025 in 2026 zaradi rasti realnih plač. Občutno znižanje inflacije tudi ECB odpira prostor za zniževanje obrestne mere, kar gre podobno kot pri Fedu pričakovat v letu 2024 in kar so nekako posredno nakazali v »spremljanju tekočih podatkov in prilagajanju ustreznosti politike«.

Ukrepov centralnih bank ne gre razumeti kot prihoda enega od decembrskih dobrih mož, ampak kot odgovor na spremembe makroekonomskega okolja v pozitivno smer. Zato lahko upravičeno optimistično vstopamo v novo leto.