Napoved začetka normalizacije monetarne politike s sestanka ameriške centralne banke ni povzročila padca cen obveznic.

Zasedanje ameriške centralne banke Fed je prejšnjo sredo dalo do zdaj najbolj jasen signal o začetku zmanjševanja odkupov obveznic, ki znaša 120 milijard dolarjev na mesec. Postopno zmanjševanja programa, v žargonu imenovano tapering, naj bi se začelo novembra in trajalo do sredine prihodnjega leta.

Koliko naj bi zmanjšanje odkupov znašalo na začetku, sicer še ni določeno, a trg pričakuje znižanje v višini okoli 15 milijard dolarjev. Od tega bi dve tretjini odpadlo na odkup državnih obveznic, preostalo pa na hipotekarne obveznice.

Ko je Fed lani ob izbruhu koronavirusa začel odkupovati obveznice, se je zavezal, da bo to delal, dokler ne bo konkretnega napredka pri doseganju dvoodstotne inflacije in polne zaposlenosti. Cilj inflacije je bil dosežen že pred meseci. Ta trenutno na letni ravni znaša 5,3 odstotka, predvsem zaradi skoka cen glede na lanske nizke pandemične ravni.

Tako Fed pričakuje, da se bo ožja inflacija stabilizirala že prihodnje leto pri vrednosti 2,3 odstotka, kar je zelo blizu njihovega cilja. Po drugi strani pa cilj polne zaposlenosti, po kateri naj bi brezposelnost znašala 3,5 odstotka, sicer še ni bil dosežen, a so tudi na tej fronti opazne velike spremembe. Tako hitrega znižanja stopnje brezposelnosti, ki naj bi konec letošnjega leta znašala 4,8 odstotka, še nismo doživeli po nobeni recesiji. In prav to daje centralnim bančnikom pogum, da čim prej stopijo po poti normalizacije monetarne politike.

Koncu odkupov obveznic naj bi v drugi polovici 2022 sledil, vsaj po mnenju polovice članov odbora Feda, še eno zvišanje obrestnih mer. Popolno normalizacijo monetarne politike pa naj bi dosegli šele leta 2024, ko naj bi ključna obrestna mera centralne banke znašala 1,8 odstotka. Vse to pomeni, da naj bi se ključni dvigi obrestnih mer zgodili čez dve oziroma tri leta, kar je vseeno razmeroma oddaljeno obdobje.

Na obvezniških trgih te pomembne napovedi zato niso imele velikega vpliva. Kot bi bilo vse že vračunano v cene. Desetletne ameriške državne obveznice, treasuries, se že od avgusta gibljejo v ozkem pasu in lahko pričakujemo, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjih tednih. V resnici se pozna zelo dobro skomunicirana napoved nadaljnjih ukrepov. Investitorji so v takih razmerah pomirjeni. Podobna stabilizacija se dogaja pri tečajih evropskih obveznic. ECB je napovedala rahlo znižanje odkupov, a je poudarila nadaljnjo zavezanost k ohranitvi ohlapne monetarne politike.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Trg obveznic, datum: 26. 9. 2021