Koronavirus ima zgodovinski vpliv na kapitalske trge. Od pojava prvih primerov okužb v Italiji (uradno 22. februarja), do sredine marca so delniški trgi v Evropi izgubili okoli tretjino svoje vrednosti. Nihajnost na borzah je izjemna in zna trajati, dokler ne bo vidnejših znakov, da se število dnevnih novih primerov okužb ustavlja.

Opažamo razlike v padcih po državah, ki so pri takšnih minusih morda manj pomembne. Pojasnimo pa jih lahko z razmahom koronavirusa, deloma pa tudi s sektorsko strukturo državnih indeksov. Nadpovprečne padce so tako utrpeli vlagatelji v Grčiji, Avstriji, Italiji in Španiji. V vseh državah imajo indeksi večji delež podjetij iz finančnega sektorja, ki je bil med bolj prizadetimi, v Italiji in Španiji pa je razpoloženje močno načela tudi skrb vzbujajoča statistika širjenja virusa.

Menimo, da bo prihodnji razplet dogajanj na kapitalskih trgih odvisen od uspešnosti držav pri zoperstavljanju koronavirusu. Če sodimo po razpoloženju med vlagatelji, kjer popolnoma prevladuje strah, je v tem trenutku najbolj verjeten črnogledi scenarij. Pri njem bi težko govorili o klasični ekonomsko-finančni krizi, primernejši izraz bi bila nenadna zaustavitev sveta zaradi življenje-ogrožajočih zunanjih dejavnikov.

Klasične pomoči s strani centralnih bank, kot sta znižanje obrestnih mer in zagotavljanje likvidnosti, bi le blažile posledice. Kot pravijo pri švicarski banki UBS – spodbujati gospodarstvo v času, ko se od ljudi pričakuje osamitev, ni pravi recept. V tem scenariju bi veliko odgovornosti za neuspeh lahko pripisali neposlušnosti pri upoštevanju nasvetov stroke.

Izpostaviti pa moramo tudi spodbudnejši scenarij, ki računa na razumnost ljudi. Države namreč že posnemajo ukrepe, ki so se ponekod izkazali za učinkovite: omejevanje stikov med populacijo, poudarjanje skrbi za higieno, izvajanje številnih testiranj, omejevanje potovanj itd. Če verjamemo v sposobnost človeštva, da v krizi najde rešitev, potem si lahko predpostavljamo, da bodo dogodki v Italiji streznili voditelje pomembnejših držav, ki bodo s pomočjo spodbud ekonomskih in zdravstvenih politik, predvsem pa koordiniranega ravnanja našli pot iz krize. Pokojni Hans Rosling in Steven Pinker avtorja uspešnic o napredku sveta bi vsekakor stavila na sposobnost človeštva.

Kako naj torej ravna vlagatelj, ki mu padanje vrednosti prihrankov vzbuja močna negativna čustva? Zelo verjetno se bomo letos soočili s tako imenovano tehnično recesijo v številnih evropskih državah (če ne začenši v prvem letošnjem četrtletju, pa precej gotovo v drugem). Poleg vedno koristne ustrezne razpršitve bi veljalo znotraj portfeljev nekoliko bolj staviti na podjetja, po katerih proizvodih v teh trenutkih povprašujemo tudi sami.