Premiki na naftnem trgu, ki so ponovno okrepili inflacijska pričakovanja s tem pa tudi zahtevane donosnosti obveznic so sprožili nekaj sprememb v sektorski alokaciji za zadnje letošnje četrtletje.

Med bolj obetavnimi vidimo sektorja:

  • informacijska tehnologija (IT): uspešnost poslovanja podjetij iz sektorja ne popušča. S skoraj 27 % ponuja sektor enkrat višjo dobičkonosnost kapitala od povprečnega sektorja v gospodarstvu. Dobičkonosnost še vedno v veliki meri napajajo nadpovprečne marže iz poslovanja, ki so očiten izraz cenovne moči tehnoloških podjetij. Na sektor še najbolj negativno vplivajo regulatorni ukrepi držav, ki se z njimi odzivajo na vse večjo tržno moč omenjenih podjetij;
  • finance: finančna represija se zmanjšuje (krivulja donosnosti postaja bolj strma), sektor se glede vrednotenj vrača k dolgoročnim povprečjem, s čimer ponuja privlačen potencial za donosnost delnic iz sektorja. Sektorju smo zvišali raven privlačnosti.

Nevtralno alokacijo ohranjamo pri naslednjih sektorjih:

  • potrošne dobrine: globalne razmere glede covid-19 se izboljšujejo, zato vidimo zopet potencial v hotelirski in turistični panogi; manj naklonjeni smo tekstilni panogi, v kateri opažamo več motenj v dobavni verigi (zaprtje tovarn v Aziji);
  • industrija: povpraševanje v večini panog solidno; sektor je občutljiv na vhodno inflacijo, hkrati pa precej “oddaljen” od končnih kupcev; pri cenah nekoliko več manevrskega prostora v panogah logistike in ladijskega prevozništva; cenovni količniki postajajo zanimivi;
  • zdravstvo: v zadnjem mesecu izrazit premik iz “growth” v “value” naložbe; med obetavne panoge dodajamo farmacevtsko industrijo;
  • komunikacijske storitve: sektorju znižujemo privlačnost predvsem zaradi dogajanj, povezanih s podjetje Facebook, pred katerim je potencialno intenziviranje regulatornega pritiska;
  • energija – cena nafta, ki je v rastočem trendu, je v tem trenutku v rokah proizvajalcev in vremenskih razmer; OPEC+ ima proste kapacitet, a naklonjenost dvigu proizvodnje ni visoka; ameriška proizvodnja iz skrilavcev predstavlja političen tabu, hkrati so naftna podjetja pod pritiskom ESG aktivizma, ki omejuje črpanje uveljavljenih naftnih podjetij; naftna podjetja so poceni, a z ničelno končno vrednostjo. Sektorju smo zvišali privlačnost.

Najmanj potenciala še vedno vidimo pri naslednjih sektorjih:

  • osnovne potrošne dobrine: v zadnjem mesecu viden premik iz “growth” v “value” naložbe; ohranjamo naklonjenost panogi produktov za osebno nego in industriji pijač;
  • oskrba: dvigovanje zahtevanih donosnosti ne koristi sektorju (še posebej oskrbi z vodo); nekoliko višje dividendne donosnosti ponujajo evropska podjetja;
  • surovine in materiali: negotovost na Kitajskem je še prisotna; visoke cene nafte škodijo kemični industriji;
  • nepremičnine: negotovost na Kitajskem v zvezi s podjetjem Evergrande še prisotna, pojavili so se novi primeri težav v nepremičninskem sektorju.