ZDA

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za ZDA je dobra. Okrevanje se nadaljuje, tekom tretjega in v četrtem četrtletju pričakujemo umiritev dinamike. Tudi zaradi relativno nizke precepljenosti (50% celotne populacije oz. 60% starejših od 12 let). Upočasnjevanju pritrjujejo avgustovski podatki o PMI industrijske proizvodnje, plačah, trgovini na drobno, trendno se od maja dalje znižuje tudi indikator PMI za storitveno dejavnost, ki pa se, tako kot proizvodni, še vedno nahaja v območju ekspanzije. Bolj kot tveganje ohlajanja povpraševanje bi k morebitni nižji rasti prispevale akutne težave na strani ponudbe. Na vsesplošni sentiment pomembno vplivajo snovalci denarne politike, ki so še naprej osredotočeni na tandem inflacija in trg dela. Še vedno prevladuje prepričanje, da ima povišana inflacija prehodni značaj. Naraščanje cen se umirja (tudi pri proizvajalcih), pričakujemo pa ohranjanje povišane ravni. Medtem trg dela nadaljuje z okrevanjem. Razpisano število delovnih mest presega število aktivnih iskalcev zaposlitve, zdravstvene razmere se izboljšujejo, večina programov pomoči za čas trajanja brezposelnih se bo iztekla (septembra bo podporo izgubilo približno 7,5 mio ljudi). Možnosti za nadaljnje okrevanje na trgu dela tako obstajajo in s tem tudi potrošnja. Zaviralni dejavnik za potrošnjo bi lahko predstavljala ukinitev vladnih ukrepov (moratorijev na poplačevanje hipotekarnih posojil in najemnin), ki so preprečevali hipotekarno in deložacijsko krizo (vplivu bi lahko bilo izpostavljenih 3,5 mio gospodinjstev). Potrošnjo tudi že hromi ponovni zagon pandemije z delta različico virusa in posledično okrevanje storitvenega sektorja. To je, skupaj z upočasnitvijo rasti plač, avgusta precej prispevalo k poslabšanju sentimenta potrošnikov. Medtem pa se proizvodni sektor še naprej sooča z motnjami v oskrbovalni verigi, ki v kombinaciji z okrepljenim povpraševanjem in pomanjkanjem ustreznih kadrov na trgu dela še vedno povzročajo dodatne pritiske na rast cen. Infrastrukturni projekti ameriške vlade na ta sektor v letu 2021 še ne bodo imeli večjega vpliva. Nepremičninski trg ostaja robusten, spodbujajo ga rekordno nizke obrestne mere, dinamiko hromi pomanjkanje razpoložljivih nepremičnin na trgu in rast cen gradbenih materialov. Sodeč po indeksu NAHB (najnižji po juliju 2020) se sektorju obeta upočasnjevanje dinamike. Zunanjetrgovinska dejavnost ohranja robustnost. Vrednost izvoza in uvoza vztrajata na rekordnih ravneh. Na rekordnih ravneh se zadržuje tudi trgovinski primanjkljaj, še posebej s Kitajsko. Denarna politika ostaja spodbudna (februarja prihodnje leto se izteče mandat predsednika FED Jerome Powell-a, ki pa bi mu lahko bil zaupan še en mandat). Obrestne mere bodo ostale na nizkih ravneh, ob koncu leta pa bomo morda že soočeni z upočasnitvijo odkupov (kot to že počnejo centralne banke Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, …). Vsekakor bodo spremembe v politiki Fed presegle raven ekonomije ZDA (v ospredje bi lahko prišla ranljivost rastočih ekonomij, katerih okrevanje zaostaja ali so izpostavljene do dolarja). Zadnja ocenjena rast BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (MDS), za leto 2021 znaša 7 odstotkov. Morda se izkaže kot preoptimistično pričakovanje glede na to, da je Fedova napoved iz zadnjega zasedanja septembra 5,9 odstotka.

Kitajska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Kitajsko ostaja solidna, zagon popušča kar je bilo deloma pričakovano (normalizacija). Da se bi to lahko nadaljevalo, nakazujejo nekatere novonastale okoliščine (npr. regulativa na področju nepremičnin, okoljsko spornih industrij, novi izbruhi virusa se ob vztrajanju na pristopu ničelne tolerance hitro odrazijo na ekonomiji, …). Inflacija ostaja nizka, pritiski se odražajo predvsem na cenah pri proizvajalcih. Le-ti so v pomembni meri posledica okrepljenih cen surovin in materialov, ki pa v zadnjem obdobju popuščajo. Zaenkrat se pri končnih kupcih še ne odražajo v večjem obsegu. Dodatno skrb povzroča pretežna raba cepiv z dokazano nižjo učinkovitostjo. Trenutno se posledice kažejo v ohromljeni proizvodnji in logistiki, morda ne bodo izostale tudi v segmentu potrošnje. Na to opozarjajo skromni podatki trgovine na drobno, industrijske proizvodnje. Da morda ne gre za enkraten pojav, nas opozarjata tudi PMI industrijske proizvodnje in storitev, ki sta avgusta zdrsnila v območje kontrakcije, njihova raven krepko zaostaja za PMI-ji razvitih ekonomij. PMI za neproizvodni sektor je na najnižji ravni v zadnjih 19-ih mesecih. Prvič po 16-ih mesecih so se skrčila nova naročila. Pomanjkanje čipov in drugih komponent je močno upočasnilo avtomobilski sektor. Potencial rasti potrošnje, na katero Kitajska polaga velike upe, se krči. Upočasnjujeta se tudi rast investicij in kreditne aktivnosti, kljub spodbudam oblasti (rahljanje bančnih zavez). Oviro za naprej predstavlja vse večja izpostavljenost hitro naraščajočemu obsegu dolga, tako na strani podjetniškega kakor tudi potrošniškega segmenta. Med zaviralne dejavnike lahko uvrstimo še vztrajanje trgovinskih napetosti (spodbujajo jih tudi geopolitična zaostrovanja), nenazadnje nepremičninski sektor (predstavlja skoraj petino BDP), v katerega se je naselilo nezaupanje. Trenutno vroča zgodba je povezana z drugim največjim nepremičninskim konglomeratom Evergrande, in ni edina. Reševanje podjetja (in celotnega sektorja) bo imelo številne negativne multiplikativne posledice (finančni sektor, bančni sektor, stečaji podjetij, fizičnih oseb, surovinski sektor,…), ne glede na razplet. Izvoz in uvoz nadaljujeta z rastjo. Podatki zunanjetrgovinskega segmenta praviloma presegajo pričakovanja. Razlogi za takšno aktivnost pa žal niso vzdržni. PBOC nadaljuje s spodbudno denarno politiko, ki pa je v primerjavi z drugimi manj aktivna. Z rahljanjem bančnih zavez skušajo spodbuditi kreditno aktivnost. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena že več kot leto dni, do konca leta 2021 sprememb ne pričakujemo. Vendar pa PBOC budno spremlja tudi napovedi Fed in se pripravlja na morebitno potrebo po posredovanju v povezavi s tem (odvisno od posledic višanja obrestnih mer v ZDA na tokove kapitala, valuto). Letošnji ukrepi oblasti namigujejo, da si prizadeva v smeri utrjevanja temeljev za vzdržnost prihodnje rasti, vendar pa nabor ukrepov in njihov način uvajanja na trg sočasno prispevata tudi k višanju tveganj. Če k vsem navedbam dodamo še opazko, da večina tekočih makroekonomskih podatkov zaostaja za pričakovanji, lahko sklenemo, da je zadnja ocenjena rast BDP s strani mednarodnega denarnega sklada (MDS) v višini 8,1 odstotka za letošnje leto, morda ogrožena.

Evro območje

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za EA se še izboljšuje. Ekonomija je v drugem četrtletju zabeležila nadpovprečno visoko rast, ki bi se lahko podaljšala vsaj še v tretje. Na četrtletni ravni umiritev rasti pričakujemo v zadnjem četrtletju. Trenutno se nakazuje preseganje pričakovanj glede rasti BDP v 2021. K takšnemu trendu pomembno vpliva uspešnost pri izvajanju cepljenj, ki je po začetnem zaostajanju presegla ameriško. Ob takšnemu scenariju se tudi evro območju obeta, da do konca letošnjega leta preseže predpandemično raven BDP. Kar pa ne velja za vse članice. Res je, da gospodarstvo evro območja trenutno dobro okreva, vendar tveganja povezana s covid-19 še niso odpravljena. Inflacija se od začetka letošnjega leta krepi. Trend še ni zaključen. K temu veliko prispevajo bazni učinek, rast energentov (predvsem plina in električne energije) in Nemčija (DDV in odprtost ekonomije), ki ima trenutno nadpovprečno visoko inflacijo, sicer pa velja za ekonomijo z nižjo inflacijo od povprečja evro območja. Razmere na trgu dela se kontinuirano izboljšujejo, državne spodbude umikajo. Trenutno so potrošniki še živahni. Trgovina na drobno se solidno razvija. Rast beleži tudi industrijska proizvodnja, katere potencial hromijo težave pri oskrbi z materiali in komponentami, dostopu do ustrezno usposobljene delovne sile. PMI-ji se za razliko od ZDA in Kitajske ohranjajo na visoki ravni, tudi zaradi kasnejšega začetka okrevanja. Zato lahko tudi pri evro območju pričakujemo zniževanje PMI-jev v prihodnje. Zaenkrat pa ti še podpirajo pričakovanja o nadaljnji krepitvi ekonomije. Kovidne omejitve se v večjem delu Evrope rahljajo, kar omogoča sproščanja ovir potrošnje (»pent-up spending«) in vračanje k normalizaciji razmer tudi v sektorju storitev. Znotraj sektorja velja omeniti turizem in potovanja, ki so ključni generator rasti predvsem držav iz juga Evrope (npr. Španija, Italija, Grčija,…). Tudi zunanja trgovina ostaja močna, denarna in fiskalna politika pa spodbudni. Na zadnjem zasedanju je ECB ohranila nespremenjeno politiko. Ciljna vrednost odkupov je ostala nespremenjena, zvišuje se verjetnost nižanja obsega odkupov. Spodbuda prihaja tudi s strani Evropske komisije, ki je avgusta pričela z izplačevanjem prvih tranš iz obsežnega Sklada za okrevanje in odpornost (»NextGeneration EU). Zadnja ocenjena rasti BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (MDS), za leto 2021 znaša 4,6 odstotka. Pojavljajo se prve izboljšane ocene s strani institucij.

Japonska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Japonsko se kaj bistveno ne popravlja. Krčenje BDP v 1. četrtletju letošnjega leta je bilo popravljeno navzdol, kar je deloma prispevalo k nekoliko višji izkazani rasti v 2. četrtletju glede na pričakovanja. Resnejše okrevanje bo Japonska dočakala zadnja iz skupine »BIG-4«. Precepljenost je znotraj omenjene skupine najnižja, tudi znotraj skupine G7. Novi zagon delta različice virusa (5. val) ni dobra popotnica za preostanek leta. S kolektivnim cepljenjem so začeli relativno pozno, število prefektur s povišano ravnjo zaščitnih ukrepov zoper pandemijo se še ne znižuje. Na medletni ravni se inflacija že več mesecev ohranja v območju deflacije. Vsekakor je pred dosegom ciljne inflacije še dolga pot. Ključna težava je v paradigmi. Za Japonci je dolgo obdobje deflacije zasidralo deflacijska pričakovanja. Vpliva na rast cen s strani plač pa še ni na vidiku. Razmere na trgu dela se umirjajo, zaradi pospešenega upokojevanja nastajajo vrzeli, ki jih ne uspejo popolniti. Neugodni demografski trendi se nadaljujejo, to bi stopnjo varčevanja gospodinjstev na visoki ravni lahko ohranjalo tudi na daljši rok. Šibka rast potrošnje bo ohranjala presežne kapacitete in posledično dodatne deflacijske pritiske. Trgovina na drobno in industrijska proizvodnja beležita rast predvsem zaradi baznega učinka, ki bo izzvenel ob koncu tretjega četrtletja. Storitveni sektor ostaja zadržan. Lahko, da bo tako še nekaj časa. PMI-ji zaostajajo za ravnmi v ključnih razvitejših ekonomijah. Medtem ko ohranja PMI industrijske proizvodnje relativno stabilnost v območju ekspanzije, ostaja PMI storitvenega sektorja v območju kontrakcije vse od izbruha pandemije (avgusta je bil zabeležen dodaten močan zdrs indikatorja). Investicije nefinančnega sektorja še naprej beležijo relativno nizke stopnje rasti. Zunanjetrgovinska dejavnost ohranja robustnost. Politika BOJ ostaja spodbudna, na zadnjem zasedanju so ohranili ključno obrestno mero nespremenjeno (ugodno za jen in izvoz). Pričakovana sprememba na vladnem vrhu bistvenih odstopanj od zastavljenih smernic naj ne bi povzročila (predsednik vlade Suga ne namerava ponovno kandidirati, vladajoči stranki LDP pa, ob pričakovani ohranitvi večine, to mesto pripada). Večja verjetnost za spremembe morda obstaja pri usmeritvah fiskalne politike. Konsenzualna pričakovana rast BDP za leto 2021 je nižja od tiste, ki jo napoveduje BOJ. Japonska je edina država iz skupine G7, ki ji je MDS pričakovano letošnjo rast BDP znižal.