V tretjem četrtletju so bili vlagatelji zopet najbolj naklonjeni sektorju IT, po donosnosti pa so sledili sektorji zdravstva, nepremičnin in oskrbe. Zaradi ukrepov na Kitajskem, usmerjenih predvsem v regulacijo finančnega sistema za zajezitev pretiranega zadolževanja, dostopno izobrazbo, ohranjanje konkurenčnega okolja in drugo zaščito potrošnikov sta bila na udaru predvsem sektorja surovin in materialov ter energije.

V zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo nekoliko nižjo gospodarsko aktivnost od preteklih četrtletij, še vedno pa nadpovprečno v daljšem zgodovinskem kontekstu. S tega vidika smo v sektorski alokaciji še vedno manj naklonjeni necikličnim sektorjem, nekoliko nižji potencial pa vidimo tudi v nekaterih cikličnih sektorjih. Ker v osrednjem scenariju ne pričakujemo dviga zahtevanih donosnosti do konca leta, ohranjamo naklonjenost tehnološkima sektorja (IT in komunikacijske storitve). Ohlajanje Kitajske, ki je sproženo tudi z notranjimi ukrepi, dviguje previdnost do surovinskih sektorjev, zadnji dogodki, povezani z nepremičninskim konglomeratom Evergrande pa so zvišali tveganje tudi v finančnem sektorju.

Skladno z napisanim vidimo za zadnje letošnje četrtletje med bolj obetavnimi naslednje sektorje:

  • informacijska tehnologija (IT): uspešnost poslovanja podjetij iz sektorja ne popušča. S skoraj 27 % ponuja sektor enkrat višjo dobičkonosnost kapitala od povprečnega sektorja v gospodarstvu. Dobičkonosnost še vedno v veliki meri napajajo nadpovprečne marže iz poslovanja, ki so očiten izraz cenovne moči tehnoloških podjetij. Na sektor še najbolj negativno vplivajo regulatorni ukrepi držav, ki se z njimi odzivajo na vse večjo tržno moč omenjenih podjetij;
  • komunikacijske storitve: podjetja iz sektorja ponujajo najvišjo maržo iz poslovanja, imajo pa tudi relativno najnižja vrednotenja glede na lastno zgodovino. Sektor je povržen manj naklonjenemu regulatornemu okolju, a ključna podjetja iz sektorja – Google, Facebook, Disney, Netflix, ponujajo robustne poslovne modele, ki jih ni preveč zamajalo niti pokoronsko odpiranje gospodarstev.

Nevtralno alokacijo smo oblikovali pri naslednjih sektorjih:

  • potrošne dobrine: posamezni segmenti potrošnega sektorja so se v času covid-19 izkazali za presenetljivo odporne, za kar so med drugim zaslužne izdatne pomoči gospodinjstvom in zaprtje večjega dela storitvenih podjetij. Nadaljnja ekspanzivna politika bi sicer morala še naprej podpirati potrošniško aktivnost, a motnje v dobavnih verigah bodo še nekaj časa stvarnost in negativen dejavnik za pomemben del sektorja (avtomobilska industrija);
  • finance: naša pričakovanja o zmanjšanju zahtevanih donosnosti ne govorijo v pridu sektorju financ, poleg tega bi znal sektor občutiti tudi posledice reševanja podjetja Evergrande. Znajo pa zunanji dejavniki – pozitiven sentiment na kapitalskih trgih in obseg povpraševanja po podatkih – koristiti segmentoma investicijskih bank in borz;
  • industrija: uresničujejo se napovedi o močnem pozitivnem popravku poslovanja podjetij iz sektorja v 2021, podjetja iz sektorja so namreč najbolj povečala dobiček na delnico v 2. letošnjem četrtletju. Hkrati je res, da se v nekaterih panogah znotraj sektorja še vedno niso »otresli« težav zaradi covid-19 (npr. letalska industrija);
  • zdravstvo: podjetja iz sektorja imajo solidne rezultate poslovanja, v bližnji prihodnosti bo nekaj pomembnih datumov za odločitev glede sprejemljivost zdravil večjih farmacevtskih in biotehnoloških podjetij. Sektor ima obsežna razpoložljiva sredstva za aktivnosti združitev in prevzemov, odkupa lastnih delnic in izplačevanja dividend.

Najmanj potenciala vidimo pri naslednjih sektorjih:

  • osnovne potrošne dobrine: za sektor je še vedno značilna nadpovprečna dobičkonosnost kapitala, a pri nekaterih podjetjih opažamo težave z višjimi cenami vhodnih surovin, ki jih niso sposobna »prenesti« na potrošnike. Najobetavnejši segment so proizvajalci kozmetike ter živilske trgovine;
  • oskrba: močno regulirana osnovna dejavnost kaže znake pešanja, saj ima sektor praktično edini vztrajne negativne revizije napovedi rasti dobička na delnico v 2021. Trenutno je sektor, ki ponuja najnižjo dobičkonosnost kapitala glede na lastno zgodovino;
  • energija: v preteklem četrtletju so bile cene nafte relativno stabilne, rahli padec je tudi odraz dviga proizvodnje nafte s strani skupine OPEC+. V prihodnje ne vidimo trdnih argumentov za rast cene nafte, še posebej v scenariju mehkejše gospodarske aktivnost;
  • surovine in materiali: kitajski ukrepi so botrovali k padcu cen železove rude v preteklem četrtletju, tamkajšnje dogajanje na nepremičninskem sektorju in ukrepi za zmanjšanje zadolženosti gospodarstva pa signalizirajo, da bo povpraševanje po surovinah s strani Kitajske v prihodnje šibkejše;
  • nepremičnine: trg nepremičnin po svetu zrcali ekspanzijo, ki se je zgodila po odpiranju gospodarstev po covid-19 karantenah. Zadnje dogajanje, povezano s kitajskim Evergrandom zna sentiment na nepremičninskem trgu poslabšati.