ZDA

Agregatna ekonomska aktivnost ZDA ostaja dobra. Tempo okrevanja se je v tretjem četrtletju upočasnil, rast BDP pa je zaostala za pričakovanji: predvsem zaradi upočasnitve rasti potrošnje ali drugače, prisotnosti virusa, ozkih grl v oskrbovalni verigi ter trga dela. Medtem je imel presenetljivo velik prispevek h gospodarski rasti izvor v spremembi zalog. Del enačbe se z vstopom v zadnje četrtletje letošnjega leta popravlja. Pandemija popušča. Tudi pri dobaviteljih iz območja Azije lahko opazimo premike na bolje. Potrošnja se od blaga preusmerja v storitve, ki bodo spodbudo prejele tudi s strani odpiranja zračnega prometa in turizma. Omenjeni dejavniki sočasno prispevajo k povišani inflaciji. Zanimivo in ne presenetljivo je, da se je indeks cen trajnih dobrin za široko rabo v tretjem četrtletju zvišal za 9,6 odstotka, medtem ko se je indeks cen storitev zvišal za 4,2 odstotka. Z drugimi besedami, cene so močno narasle v skupinah blaga, ki so izpostavljene težavam v dobavni verigi. To daje upanje, da bo popuščanje pritiskov na cene spremljalo okrevanje dobavne verige. Je pa tokrat pozornost treba nameniti tudi pritiskom na cene, ki jih lahko pričakujemo z odpiranjem storitvenega sektorja in rastjo plač. Slednje se v ZDA že krepijo. Ker gre za enega ključnih argumentov, da ima tokrat inflacija prehodni značaj, ostaja ključno vprašanje, koliko časa bo to še trajalo in dodatno, ali bodo spremembe potrošniških navad ostale trajne. Zaenkrat pa je z inflacijo tako kot z gostom v hiši, ki noče in noče oditi. V preteklosti smo v primerih daljših obdobij povišanih cenovnih ravni že bili priča nižanju cenovne občutljivosti potrošnikov, kar je botrovalo zvišanju uspešnosti poslovanja podjetij. Trg dela nadaljuje z okrevanjem, izboljšanje zdravstvenih razmer bo trend dodatno pospešilo. Industrijski sektor ohranja dinamiko, ki ostaja nižja od potenciala (težave pri zagotavljanju produkcijskih virov, ustrezne delovne sile, omejitve trenutnih zmogljivosti). Indikatorji PMI se ohranjajo na visokih ravneh in napovedujejo, da se bo gospodarska rast nadaljevala. Oprta bo na zunanje in močno domače povpraševanje. Slednje se odraža tudi na rekordnih ravneh uvoza, zaradi česar zunanjetrgovinski primankljaj nadaljuje s trendom podiranja rekordov. Enako velja za primankljaj, ki ga ZDA beležijo s Kitajsko. Bidnove mega infrastrukturne spodbude ostajajo aktualne. Bolje kaže infrastrukturnemu svežnju (ceste, mostovi, internetno omrežje,…). Drugi del svežnja spodbud, ki je bolj zeleno-socialno naravnan, bo verjetno aktualen šele prihodnje leto. Je pa že znano, da bo skupna vrednost spodbud (3.000 mrd USD) nižja od prvotnih pričakovanj. Denarna politika ostaja spodbudna, je pa FED na zadnjem zasedanju sporočila, da začenja s programom nižanja odkupov obveznic, medtem ko glede spremembe referenčne obrestne mere ostaja pri znanem stališču (odvisno od inflacije in razmer na trgu dela). Ocenjene rasti BDP za letošnje leto se rahlo znižujejo, gostijo se okoli ravni 6 odstotkov.

Kitajska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Kitajsko ostaja dobra, navkljub upočasnitvi dinamike v tretjem četrtletju (4,9 odstotka na medletni ravni in zgolj 0,2 odstotka glede na predhodno četrtletje). Dinamiko so hromile težave z energetsko oskrbo, novi izbruhi virusnih okužb, motnje v dobavni vergi, pretresi/razdolževanje na nepremičninskem trgu,… Prav na slednje je kitajski BDP močno oprt, zato je bila upočasnitev neizogibna. Negotovosti še ni konec, sa obstajajo resne možnosti, da se težave sektorja prelijejo tudi na druge sektorje. V dinamiki trgovine na drobno, industriji in pri investicijah še niso opazne. Potencialne šibkosti razkrivajo PMI-ji, ki v povprečju ohranjajo zaostanek za indikatorji razvitih ekonomij. Enako velja za inflacijo, ki pa nakazuje možnost za rast. Kitajska veliko pričakuje od domačega potrošniškega trga, vendar bo do sprostitve potenciala preteklo še kar nekaj časa. Razglasitve zmage nad virusom namreč še ni na vidiku. O novih izbruhih poročajo iz 44 mest in 20 provinc. Poleg tega Kitajska vztraja pri pristopu »ničelne tolerance«, kar omejuje mobilnost prebivalstva in posledično potrošnjo. Resnost razmer odraža poziv oblasti gospodinjstvom naj se oskrbijo z zalogami najnujnejših živil in drugih pomembnih dobrin pred vstopom v zimski čas. Poleg potrošnje ostaja ključno gorivo za prihodnjo rast izvoz. Le-ta kljub prisotnosti virusa in težav z energetsko oskrbo krepi robustnost. Rast traja neprekinjeno že 13 mesecev zapored, ohranja se na zgodovinskih vrhovih. V prvih desetih mesecih je izvoz že presegel celoletnega iz lanskega leta. V primerjavi z obdobjem pred izbruhom pandemije je izvoz v ZDA višji za 30 odstotkov, v Evropo za 50 odstotkov. Če k temu dodamo še izjemno rast izvoza v J. Korejo in Tajvan, ki sta velika izvoznika v ZDA in Evropo, bi lahko zaključili, da se je vpliv Kitajske v mednarodni trgovini v zadnjem letu dni prej okrepil kot pa zmanjšal; in to kljub trgovinskim trenjem. Kitajska podrobno spremlja ravnanja denarnih in fiskalnih ukrepov največjih ekonomij, še posebej ZDA. V primeru, da bi se dotaknili vrednosti domače valute, pričakujemo interveniranje na trgu valut. Politično-regulatornim vplivom ostaja izpostavljen tehnološki sektor. Nekatera tuja podjetja napovedujejo svoj umik, medtem ko obseg neposrednih tujih investicij nadaljuje s krepitivijo. Ocenjena rast BDP za leto 2021 se še nahaja na ravni 8%.

Evro območje

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za evro območje ostaja dobra. Podatki o BDP za tretje četrtletje so bili solidni. Po rasti je med največjimi štirimi ekonomijami evro območja prednjačila Francija pred Italijo, Španijo in zadnjo Nemčijo. Ob vstopu v zadnje četrtletje pa se tveganja znova kopičijo. Težavam v oskrbovalni verigi so se priključile visoke cene elektrike in plina, vnovič se pridružuje rast virusnih (covidnih) okužb. Inflacija ostaja v trendu rasti, ki se še ni zaključil. Izjemen pospešek beležijo cene pri proizvajalcih. Od februarja so le-te na mesečni ravni kar pet mesecev presegale 1-odstotno rast, zadnji podatek znaša celo 2,7 odstotka. Na medletni ravni so sedaj višje že za rekordnih 16 odstotkov (gre za globalni pojav). Razmere na trgu dela se izboljšujejo, brezposelnost se od oktobra 2020 (8,6%) dalje trendno znižuje, septembra 2021 znaša 7,4%. Brezposelnih je 12,1 milijona, kar je najmanj po aprilu 2020. Številčnost razpisanih delovnih mest nakazuje, da se bodo razmere še popravljale. Razmere na trgu dela, razpoloženje potrošnikov in indikatorji PMI nakazujejo vzdržnost potrošnje gospodinjstev tudi še v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Zaenkrat velja ugodna ocena tudi za sektor industrijske proizvodnje, ki ostaja naložbeno aktiven (zaradi zadržanih naložb v začetni fazi zagona pandemije in presenetljivo močnega povpraševanja). Nekaj zaskrbljenosti zbujajo šibki podatki predelovalnega sektorja v Nemčiji (trenutni podatki o dinamiki prevedeni na letno raven nakazujejo, da sektor ne bo dosegel ravni, ki jo je beležil lanskega februarja, torej pred izbruhom pandemije). Solidne obete nakazujejo indikatorji PMI za gradbeni sektor. Med največjimi štirimi gospodarstvi ostaja v območju kontrakcije le še v Nemčiji. Tudi PMI industrije in storitev se ohranjajo na solidnih ravneh. Je pa prisoten trend postopnega nižanja, ki ga spremljamo od julija dalje (tedaj je bil kompozitni PMI na najvišji ravni v zadnjih 15-ih letih). Gospodarska dinamika bo v prihodnje temeljila na sproščanju zadržane porabe, črpanju sredstev EU, ohlapnejši fiskalni in monetarni politiki ter solidnem zunanjem povpraševanju. Zunanja trgovina ostaja dinamična. Kljub bistveno višji avgustovski rasti uvoza (predvsem zaradi energentov) glede na izvoz, je bil ustvarjen presežek. Evroobmočju gre trenutno na roko šibki evro, ki krepi konkurenčnosti (od junija dalje trendno izgublja proti dolarju). Ocenjena rast BDP za letošnje leto znaša 4,5 odstotkov.

Japonska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Japonsko se izboljšuje. Resnejše okrevanje bo Japonska dočakala zadnja iz skupine »BIG-4«. Ekonomska aktivnost je bila po pričakovanjih šibka tudi v tretjem četrtletju. Kompozitni PMI je bil v tretjem četrtletju v povprečju nižji kot v drugem. Zaradi kovidnih zaščitnih ukrepov je bila prizadeta potrošnja gospodinjstev, ki je na medletni ravni beležila nižjo raven kot lani. Se pa od potrošniških aktivnosti pričakuje več v zadnjem četrtletju letošnjega leta, saj so se zdravstvene razmere izboljšale. Število dnevnih okužb je najnižje v obdobju zadnjega leta dni. To v kombinaciji z odpravo izrednih razmer (1.10.), ki so trajale šest mesecev, in ob pospešenem izvajanju cepljenja (precepljenost je pri 70 odstotkih) krepi sentiment potrošnikov in optimizem. Inflacija v višini 0,2 odstotka se je septembra na medletni ravni pojavila prvič po lanskem avgustu. Ostala bo na nizki ravni, vsekakor pod ciljem centralne banke (BOJ). Razmere na trgu dela so dobre, a tudi brez večjih sprememb plač. Japonski model spopadanja s kovid krizo ni povzročil strukturnih neravnovesij na trgu dela, zato večjih pritiskov s strani plač tudi v prihodnjem obdobju ne pričakujemo. Krepi se tudi sentiment med poslovneži. Proizvodni sektor se dobro razvija, več se pričakuje od storitvenega dela gospodarstva. PMI indeksi zaostajajo za ravnmi drugih razvitih ekonomij, se pa od avgusta kompozitni PMI krepi – oktobra je prvič po aprilu presegel mejno vrednost 50, predvsem na račun PMI storitvenega sektorja, ki je vstopil v območje ekspanzije prvič po januarju 2020. Medtem PMI industrijskega sektorja vztraja v območju ekspanzije vse od vstopa v leto 2021, oktobra se je dodatno močno okrepil. Zunanjetrgovinska dejavnost ostaja živahna. V prvih devetih mesecih letošnjega leta Japonska izkazuje trgovinski primankljaj. Na zadnjem zasedanju je BOJ po pričakovanjih ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno. Ohranila je ciljno 10-letno donosnost državnih obveznic. Konsenzualna pričakovana rast BDP za leto 2021 je nižja od tiste, ki jo napoveduje BOJ. Napovedi BOJ so se v preteklosti velikokrat izkazale za preoptimistične. To se je potrdilo tako na julijskem zasedanju (v primerjavi z aprilsko napovedjo so rast s 4 odstotkov znižali na 3,8 odstotka), kot tudi na zadnjem oktobrskem (v primerjavi z julijsko napovedjo so rast s 3,8 odstotkov znižali na 3,4 odstotka). Zadnja ocenjena rast BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (IMF), za leto 2021 znaša 2,8 odstotka.