Pripravila: Jan Škoberne, Gorazd Belavič

 

V tokratnem prispevku predstavljava načrte ameriške administracije pod vodstvom novega predsednika Joeja Bidna. Osredotočila sva se predvsem na načrte (oziroma dela načrtov), s katerimi nameravajo v prihodnje usmerjati ameriško ekonomijo. Navajava ključne ukrepe reševalnega načrta, s katerim želijo olajšati posledice krize, ki jo je povzročila pandemija Covida 19, predstavljava pa tudi namere na področju davčne in zdravstvene ureditve, načrte zunanje politike ter mogoče ukrepe zoper največja tehnološka podjetja. Na podlagi predstavljenih načrtov sva identificirala sektorje, na katere bi lahko imela Bidnova administracija pozitiven oziroma negativen vpliv. Čisto na koncu prispevka predstavljava še kandidate za mesta v administraciji, njihove poglede na reševanje gospodarstva, davke, socialo, zdravstvo, okolje in mednarodne odnose.

Ameriški reševalni načrt

Po končani drugi ustavni obtožbi nekdanjega predsednika Trump se bo ameriški Kongres posvetil Bidnovemu predlogu za omilitev posledic pandemije, ki so ga poimenovali ameriški reševalni načrt. Le-ta obsega 1,9 bilijona dolarjev vrednih spodbud, ki so razdeljene na štiri področja. V nadaljevanju navajava tiste ukrepe znotraj omenjenih področij, na katere naj bi bili pozorni tudi vlagatelji, saj neposredno naslavljajo ohranjanje kupne moči prebivalstva:

1. Trajna rešitev Covid-19 in čimprejšnje odpiranje šol (400 milijard dolarjev)

Prvo področje ukrepov je usmerjeno predvsem v zajezitev pandemije Covid-19 in vračanje otrok v šole (Bidnova ključna zaveza je odprtje večine osnovnih šol v prvih 100-ih dneh mandata). Ukrepi med drugim obsegajo 20 milijard dolarjev vreden državni program za cepljenje, 50 milijard dolarjev za obsežno širitev testiranja, zaposlitev 100.000 dodatnih javnih zdravstvenih delavcev, 30 milijard dolarjev za Sklad za omilitev posledic katastrofe (angl. Disaster Relief Fund) in 170 milijard dolarjev za šolske ustanove. Ukrepi zajemajo tudi več pravic delavcev, predvsem pri plačanih odsotnostih z dela (npr. izredna bolniška odsotnost).

2. Neposredna pomoč ekonomsko šibkejšim (1 bilijon dolarjev)

Drugo področje zajema največji sveženj pomoči, ki naj bi poskrbel, da bo ekonomski standard najbolj prizadetega dela prebivalstva kar se da ohranjen. Prvi ukrep predvideva 1.400 dolarjev dodatne pomoči za osebe s 75.000 dolarjev letnih prihodkov (poleg že decembra odobrenih 600 dolarjev), pri čemer bodo tokratni čeki na voljo zgolj za osebe z največ 100.000 dolarjev letnih prihodkov. Ukrep vključuje tudi zvišanje tedenske pomoči za brezposelne s 300 na 400 dolarjev ter podaljšanje zavarovanj za brezposelne do septembra 2021. Poleg tega predlog zagotavlja tudi, da zaradi krize ne bo prišlo do deložacij najemnikov in zasega nepremičnin s podaljšanjem moratorijev do konca septembra 2021. Pomoč najemnikom in najemodajalcem bo skupaj znašala 30 milijard dolarjev (25 milijard za pomoč pri najemninah, 5 milijard za potrebe plačila stroškov vode in energije). Neposredne pomoči v višini 5 milijard dolarjev pa bodo deleži tudi brezdomci. V to področje pomoči spada tudi dvig minimalne urne postavke na zvezni ravni iz 7,25 dolarjev, ki je bila sprejeta leta 2009, na 15 dolarjev na uro.

3. Podpora lokalnim skupnostim (440 milijard dolarjev)

Spodbude obsegajo pomoči lokalnim oblastem ter malim podjetjem. Malim podjetjem nameravajo odobriti za 15 milijard dolarjev nepovratnih sredstev za ponovno odprtje in obnovo, 35 milijard dolarjev javnih sredstev pa naj bi bilo namenjenih za 175 milijard dolarjev posojil in investicij za mala podjetja. 350 milijard dolarjev bo namenjenih javnim uslužbencem, 20 milijard dolarjev pa za obnovo javnega prometa.

4. Dvig kibernetične varnosti (10 milijard dolarjev)

Zadnje področje se dotika kibernetične varnosti. Zaradi napada na SolarWinds, ki je močno vplival na zvezne agencije, želi Biden modernizirati in zavarovati zvezno informacijsko infrastrukturo.

Infrastruktura in klimatske spremembe

Če bo zgoraj omenjena pomoč zagotovila predvsem sanacijo škode, naj bi infrastrukturni sveženj deloval predvsem spodbujevalno za ekonomijo. Predsednik Biden načrtuje v naslednjem desetletju investirati 1,3 bilijona dolarjev v infrastrukturo. V prvem letu naj bi namenili 50 milijard dolarjev investicij za popravilo cest, avtocest in mostov ter 20 milijard dolarjev za ruralno infrastrukturo. Dodatne investicije zajemajo 400 milijard dolarjev v naslednjih 10-ih letih za zvezno agencijo za raziskave in inovacije čiste energije, 5 milijard dolarjev v naslednjih 5-ih letih za tehnologijo baterij električnih avtomobilov in 10 milijard dolarjev v 10-ih letih za projekte javnega transporta v zelo revnih območjih.

Biden podpira idejo o Green New Deal, ponovno priključitev pariškemu sporazumu in zagotoviti energetski sektor brez ogljičnega odtisa do leta 2035 ter doseči družbo brez emisij do 2050. Znotraj oddelka za sodstvo želijo ustanoviti oddelek za okoljevarstveno pravo.

Njegov klimatski načrt obsega zvezno financiranje v višini 2 bilijonov dolarjev v prvem mandatu. Ne želijo prepovedati »frackinga«, vendar bo prepovedano izdajanje novih dovoljenj za naftna in plinska črpanja, obnovili bodo nekdanja nahajališča rud in uredili nahajališča odpadkov ter investirali v sredstva za preprečitev ekoloških katastrof.

Zdravstvo

Na področju zdravstva ima predsednik Biden velike načrte. Obljubil je, da bo zaščitil in nadgradil program Affordable Care Act (t.i Obamacare). Čeprav želi zagotoviti zdravstveno oskrbo kot pravico in ne privilegij, ne podpira oskrbe za vse oziroma izločitve zasebnih zavarovalnic, saj bi to pomenilo ukinitev že sprejetega programa Obamacare in ponoven začetek političnih pogajanj (septembra 2020 je ocenil, da bi javna zdravstvena oskrba za vse stala več kot 30 bilijonov dolarjev v naslednjih 10-ih letih). Biden namerava razširiti Obamacare s ciljem, da bi bilo 97 % Američanov zavarovanih (kar naj bi stalo 750 milijard dolarjev v naslednjih 10-ih letih). Želi uvesti možnost javnega zdravstvenega zavarovanja, kot je Medicare, ki bi bilo brezplačno na voljo za posameznike v državah, ki še niso razširile programa Medicaid in ljudem, ki so pod 138 % glede na zvezno raven revščine. Želi tudi ukiniti mejo štirikratnika nad zvezno ravnjo revščine kot mejo za davčne olajšave in znižati maksimalne prispevke delavcev na največ 8,5 %.

Biden si prizadeva za preganjanje ponudnikov zdravstvenih storitev, ki bolnikom zaračunajo stroške izven razumnega obsega, nasloviti koncentracijo trga v panogi, dovoliti programu Medicare pogajanje za nižje cene s proizvajalci zdravil, postaviti neodvisen odbor za priporočitev razumnih cen za zdravila brez konkurence, sankcionirati dvige cen zdravil, ki presegajo stopnjo inflacije, odpraviti oprostitev davka za oglaševanje zdravil na recept, podpreti razvoj generičnih farmacevtskih podjetij in obnoviti zvezno financiranje programa Planned Parenthood.

Aprila 2020 je Biden razglasil, da se bo boril za znižanje starostne meje za program Medicare s 65 na 60 let. Dodatni stroški bodo financirani iz splošnih prihodkov za zaščito sklada Medicare Trust fund.

Davki

Novoizvoljeni predsednik Biden želi progresivno lestvico davčnih stopenj. Njegov načrt predvideva skoraj štiri bilijone dolarjev dodatnih davkov v desetletju. Državljani, ki imajo najvišje plače (zgornjih 20 %), naj bi nosili 93 % bremena davka, zgornji odstotek pa skoraj 75 %.

Konkretni predlogi davčne reforme zavzemajo:

  • dvig najvišje ravni dohodnine s 37 % na 39,6 %,
  • davek na kapitalske dobičke in dividende za državljane z letnim prihodkom nad 1 milijon dolarjev,
  • davek na nerealizirane kapitalske dobičke ob smrti,
  • uvedba socialnega varnostnega davka (Social Security payroll tax) za Američane s plačo nad 400.000 dolarjev letno,
  • dvig korporativnega davka na 28 % z 21 %,
  • uvedba minimalnega 15-odstotnega davka na dobiček za velika podjetja (vsaj 100 milijonov neto letnega prometa),
  • davek na dobičke tujih podružnic ameriških podjetij v višini 21 %.

Kljub napovedanim dvigom davčnih obveznosti za podjetja, le-ti niso visoko na prioritetni lestvici administracije. Ministrica za finance je že sporočila, da bodo najprej osredotočeni na pomoč gospodarstvu, nato sledi davčna politika.

Tehnološka podjetja

Demokrati skupaj z Bidnom podpirajo večji nadzor nad družbenimi omrežji, vendar ni pričakovati, da bo odkrivanje kršenja protimonopolne zakonodaje s strani tehnoloških velikanov prioriteta na začetku mandata. Na področje družbenih omrežij naj bi najprej posegli z ukinitvijo zakona Section 230 iz leta 1996, ki ščiti ponudnike internetnih storitev pred vsebino, ki jo na spletu delijo uporabniki. Strokovnjaki menijo, da se bodo tožbe na zvezni ravni nadaljevale in da je med večjimi podjetji Amazon v boljšem položaju kot Google in Facebook, saj ne trži podatkov uporabnikov.

Mednarodni odnosi

Na področju odnosov s Kitajsko namerava Biden najprej preučiti dogovor, ki ga je sklenil njegov predhodnik Trump. Pričakujemo potrpežljivost pri oblikovanju strategije in vršenje pritiskov s pomočjo držav zaveznic. V preteklosti je Biden ostro in javno nasprotoval tarifam in carinam, vendar se v zadnjem času ne govori o kakšnih ukinitvah. Nekateri člani administracije podpirajo avtonomnost Tajvana, kar zna zanetiti kakšno diplomatsko iskro.

Pri odnosih z Evropsko unijo strokovnjaki pričakujejo spravljivejši in bolj predvidljiv ton. Biden bo ponovno pristopil k pariškemu sporazumu in sodeloval z EU predvsem na področju podnebnih sprememb. Trenutno je videti, da še ne bo trgovinskega sporazuma, ki bi ukinil tarife in carine, vendar Biden poudarja pomen diplomacije.

Odnosi z Rusijo naj bi se po pričakovanjih zaostrili, saj se pojavljajo izjave, da je konec ameriškega popuščanja. Američani so že zahtevali izpustitev ruskega opozicijskega vodje Navalnega in napovedali, da ne bodo oklevali z dvigom sankcij nad Rusijo.

Naložbene posledice

Bidnova administracija naj bi doprinesla k znižanju negotovosti na kapitalskih trgih predvsem zaradi prednostne obravnave Covid-19 ter spravljivejše in »zakulisne« mednarodne politike. Ekspanzivno na gospodarstvo zna delovati infrastrukturni paket, selektivno pa znajo na sektorje in podjetja vplivati ukrepi na področju zdravstva, davkov in protimonopolne regulative.

Panoge, na katere bo po našem mnenju imela Bidnova administracija pozitiven vpliv, so:

  • infrastruktura
  • gradbeništvo
  • sončna energija
  • drugi alternativni viri energije
  • zdravstvo zaradi pospešenega cepljenja in višjega deleža zavarovanih državljanov
  • električna vozila in proizvodnja baterij
  • REITi zaradi ugodnejšega davčnega položaja.

Panoge, za katere menimo, da bo imela administracija negativen vpliv, pa so:

  • fosilna goriva
  • farmacija zaradi nadzora nad cenami zdravil
  • panoge s t.i. »gig-workers« (prekarni delavci) (npr. Uber, Lyft)
  • panoga križark zaradi strožjega pristopa do reševanja Covid-19
  • tehnološka podjetja (v manjši meri).

V spodnji tabeli prikazujeva ključne osebe Bidnove administracije (ki sicer v času priprave prispevka v celoti še ni bila potrjena), njihove poglede na reševanje ekonomije, davke, socialo, zdravstvo, okolje in mednarodne odnose. Hkrati so prikazani tudi njihovi dosedanji odnosi z zasebnim sektorjem.

Viri: