Kitajska – srednja investicijska privlačnost:

Kitajski delniški indeks MSCI China je prvem četrtletju izgubil enajst odstotkov vrednosti. Negativna dinamika je posledica povišanih regulatornih tveganj in državne politike o ničelni Covid-19 toleranci, zaradi katere je prišlo do zapiranja največjih mest. Dodatno negotovost je povzročila vojna v Ukrajini, in sicer tako z vidika negativnega vpliva le-te na svetovno gospodarsko rast, kakor tudi zaradi morebitnih pritiskov na države, ki nimajo jasno in javno izraženega nezadovoljstva z rusko agresijo.
Trenutno je nekaj pozitivnih signalov, da se regulatorni tsunami umirja. Hkrati je pričakovati, da bo kitajska centralna banka nadaljevala s stimulativnimi ukrepi. Pričakovati je tudi, da bo Kitajska začela stimulirati gospodarsko rast (trenutno je cilj 5,5-odstotna rast BDP) tudi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti.
Naše mnenje ostaja nespremenjeno – Kitajska se mora razvijati tako zaradi notranjih pritiskov in dolgoročnih ciljev kitajskih oblasti, kakor tudi zaradi zunanjih pritiskov (predvsem s strani ZDA). Pot, na katero je stopila Kitajska, ne bo enostavna, pojavilo se bo veliko priložnosti za investiranje, vendar določena tveganja regulatorne narave bodo verjetno vedno prisotna. Trenutno pozorno spremljamo makroekonomske kazalnike in komunikacijo kitajskih oblasti, ter ocenjujemo, da čas za zvišanje izpostavljenosti do kitajskega delniškega trga še ni napočil.

Tajvan – srednja investicijska privlačnost

Tajvanski delniški indeks MSCI Taiwan je v prvem četrtletju padel za pet odstotkov. Ključni razlog je padec cen delnic tehnoloških podjetij, ki predstavljajo zelo visok delež v prej omenjenem indeksu. Na trgu polprevodnikov je še vedno presežek povpraševanja in čakalne dobe na izvršitev naročil so zaradi tega dolge. Zaradi vojne v Ukrajini se je povečalo tveganje, da bo prišlo do pomanjkanja neona, plina ki je pomemben pri izdelavi polprevodnikov. Pričakujemo lahko, da se bo s povečanimi geopolitičnimi napetostmi povečala oziroma pospešila gradnja tovarn polprevodnikov drugod, s čimer bi lahko prej prišlo do presežka kapacitet na trgu. Še ena posledica vojne v Ukrajini je povečanje geopolitičnega tveganja. Povečali so se namreč skrbi, da bi lahko Kitajska izkoristila trenutno svetovno negotovost za invazijo na Tajvan.
Ocenjujemo, da je geopolitično tveganje v resnici nižje in da, so skrbi glede vojne med Kitajsko in Tajvanom pretirane. Zaradi tega, ker bi znala situacija na trgu polprevodnikov postati neugodna za podjetja, ki proizvajajo ali uporabljajo polprevodnike za svoje tehnološke izdelke, ne preferiramo nadpovprečne izpostavljenosti do tajvanskih podjetij.

Južna Koreja – srednja investicijska privlačnost

Korejski delniški indeks MSCI Korea je v prvem četrtletju padel za osem odstotkov. Ključni razlog je padec cen delnic tehnoloških podjetij in podjetij, ki proizvajajo trajne dobrine. Južna Koreja je izvozno-usmerjeno gospodarstvo in je za državo pomembno, kaj se dogaja na področju polprevodnikov, pametnih telefonov, v avtomobilski industriji ter ladjedelništvu. Podobno kot v primeru Tajvana velja izpostaviti potencialno poslabšanje na trgu polprevodnikov, hkrati je treba imeti v mislih, da bo upočasnitev svetovne gospodarske rasti imela negativne posledice za korejsko gospodarstvo.

Indija – srednja investicijska privlačnost

Indijski delniški indeks MSCI India je v prvem četrtletju zrasel za en odstotek.
Indijsko gospodarstvo zelo dobro okreva po padcu, ki ga je povzročila pandemija Covid-19. Zaradi nizke osnove naj bi bila gospodarska rast v letošnjem letu nadpovprečna, in sicer na ravni okoli 9 %. Inflacija je na povišani ravni okoli 6 %, vendar je na tej ravni že od prejšnjega leta. Inflacija pri proizvajalcih je na opazno višjih nivojih, med 13-15 %, na te nivoje je zrasla v prvi polovici lanskega leta. Indija naj bi začela uvažati poceni nafto iz Rusije, s čimer bi lahko inflacija ostala na nizkih nivojih. Centralna banka drži obrestno mero na 4 %, kar je zgodovinsko nizek nivo. Ker je inflacija stabilna tudi ne pričakujemo bistvenih dvigov.
Čeprav, je gospodarska slika spodbudna in so določena indijska podjetja zelo zanimiva, je dostop do lokalnega indijskega trga omejen. Zaradi tega ne preferiramo nadpovprečne izpostavljenosti do indijskih podjetij.

Brazlija – srednja investicijska privlačnost

Brazilski delniški indeks MSCI Brazil je v prvem četrtletju močno zrasel, in sicer za 37 odstotkov. Brazilija je država-izvoznica surovin, torej visoke cen surovin, ki smo jim priča trenutno, imajo izrazito pozitivni vpliv tako na gospodarstvo kot tudi na sentiment vlagateljev.
Brazilska centralna banka je aktivna – še vedno zvišujejo obrestne mere, ki so zdaj že na 11,75 %. V kolikor se bo inflacija umirila (trenutno je blizu 11 %), gre pričakovati, da bodo začeli z nižanjem obrestnih mer. V zvezi z monetarno politiko velja izpostaviti tudi dejstvo, da je brazilska valuta v prvem četrtletju pridobila 21 %.
Ključni problem države je politična situacija – strukturne spremembe so nujne, a jih je manj kot bi bilo potrebno. Po drugi strani, visoke cene surovin bodo lahko še nekaj časa pozitivno vplivale ne gospodarsko situacijo v Braziliji. Preferiramo nevtralno izpostavljenost do brazilskih podjetij.

Južna Afrika – nizka investicijska privlačnost

Južnoafriški delniški indeks MSCI South Africa je v prvem četrtletju zrasel za 21 %. Podobno kot Brazilija je Južna Afrika država-izvoznica surovin, torej visoke cen surovin pozitivno vplivajo na gospodarstvo in sentiment vlagateljev. Velja izpostaviti, da Južna Afrika izvaža tudi nekatere surovine, ki jih izvaža Rusija – paladij in platino, pa tudi zlato. Pričakujemo, da bo prišlo do sprememb v dobavnih verigah, in bodo južnoafriški proizvajalci pridobili trg vsaj v razvitih državah.
Sicer gospodarska rast trenutno popušča, brezposelnost je še vedno visoka, zaupanje potrošnikov je na nizki ravni. Na področju inflacije je opaziti trend navzgor, rast cen s svojimi aktivnostmi poskuša zaustaviti centralna banka.
Južno Afrika nujno potrebuje strukturne reforme, a je politična situacija problematična. Zaradi tega ohranjamo podpovprečno izpostavljenost do južnoafriških podjetij.