Rast borznih trgov se je ob koncu poletja nekoliko umirila in septembra je sledila manjša korekcija. Še posebej izrazito rast smo videli pri cenah energentov in električne energije, ki so zopet podžgali ugibanja o višini inflacije v prihodnje in njeni trajnosti. Na trgu obveznic smo videli postopno dvigovanje zahtevanih donosnosti in posledično padce obvezniških indeksov, kreditni pribitki obveznic z nižjo boniteto pa so rekordno nizki.

Vrednotenja delniških indeksov zaradi izboljšanega poslovanja podjetij ter dvignjenih napovedi ostajajo na relativno nevtralni ravni. Pri tem moramo vzeti v zakup ohranjanje nizkih obrestnih mer in pomanjkanje alternativ za investiranje. Z dvigom zahtevanih donosnosti obveznic se je nekoliko poslabšalo razmerje in s tem privlačnost v odnosu do obveznic. Za ohranjanje nevtralnega pogleda na vrednotenja bodo morale zdržati napovedi rasti poslovanja, ki ostajajo visoke.

Fundamentalni kazalniki poslovanja so do sedaj kazali relativno robustno sliko, so se pa začeli kazati prvi znaki, da je vrh v stopnjah rasti poslovanja za nami, optimizem prihodnjega poslovanja pa se tudi umirja. Nevarnost za poslovanje predstavljajo visoke cene energije (nafta, elektrika, plin), materialov, dvig rasti plač ob hkratni upočasnitvi dinamike gospodarske rasti. Obstaja povišana verjetnost, da se bodo ti dejavniki v prihodnjih mesecih odrazili v nižjih pričakovanjih pri poslovanju podjetij, zaradi česar na tem segmentu nekoliko znižujemo oceno.

Tveganja Kitajskega gospodarskega upočasnjevanja se stopnjujejo. Po pritiskih oblasti na tehnološka in druga podjetja iz hitro rastočih panog se sedaj kopičijo oblaki tudi na nepremičninskem trgu. Pri nekaterih ekonomistih se za svetovno gospodarstvo pojavljajo opozorila pred stagflacijo (stagnacijo gospodarstva ob visoki inflaciji). Za take napovedi je po našem mnenju prezgodaj, kljub temu pa inflacijski pritiski za zdaj ostajajo povišani. Tveganja povezana z delta različico Covid-19 se tudi še ne zmanjšujejo.

Slabe novice za gospodarstvo so dobre za monetarno politiko in obratno – ta trend je v zadnjih 10-ih letih izrazito prisoten. Osrednji scenarij je, da bo z nadaljnjimi ukrepi centralnih bank (zmanjšan program odkupov obveznic ter potencialnim dvigom ključne obrestne mere) monetarna politika v prihodnjih mesecih postala manj stimulativna kot je danes, kljub temu pa še vedno ugodno vplivala na likvidnost na trgih. Če se uresničijo slabši gospodarski podatki od napovedanih, pa je zelo verjetno, da bo politika centralnih bank ostala nespremenjena – torej močno spodbujevalna.

Tehnični kazalniki so na zelo kratko obdobje (1 mesec) spodbudni zaradi manjše korekcije borznih trgov, na srednjeročno obdobje pa bolj nevtralni. Verjetno sama tehnična slika ne bo sprožilec močnejše korekcije na trgih, za to bi se morala močneje uresničiti nekatera tveganja, ki smo ji prej omenjali.

Naklonjenost delnicam sicer ostaja večja kot do obveznic ali denarja so se pa razlike v pogledu nekoliko zmanjšale predvsem zaradi povišanih tveganj ter upočasnjenega fundamenta. Priporočila za delnice in obveznice se nahajajo v nevtralnem območju, denar pa je manj preferenčen naložbeni razred. Dolgoročni pogled ostaja delniškim naložbam naklonjen.