Naložbeni razredi:

 

Dvig zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih je povzročil, da se je razlika med vrednotenji delnic in vrednotenji obveznic nekoliko zmanjšala. To v praksi pomeni, da za višje tveganje, ki ga prinašajo delniške naložbe v primerjavi z dolžniškimi naložbami, sedaj dobite nekoliko manj dodatne premije v donosu. Glede na lastno zgodovino vrednotenja ostajajo povišana tako pri delnicah, kot pri obveznicah, ki še vedno nosijo večinoma negativne obresti. Z vidika vrednotenj torej za noben naložbeni razred ne moremo trditi da je privlačen, se je pa razlika nekoliko odprla v korist obveznic in škodo delnic.

Drugačna slika se kaže, ko govorimo o kazalnikih poslovanja in pričakovani rasti. Gospodarske napovedi so dobre, proizvodne dejavnosti dosegajo močno rast poslovanja, v drugi polovici leta se bo temu trendu priključil tudi storitveni sektor. Napovedi rezultatov poslovanja podjetij se že nekaj časa izboljšujejo. Boljši poslovni rezultati pa bodo v prihodnje izboljšali sliko vrednotenj delniških trgov, kar bo nudilo podporo delniškim naložbam.

Tveganja se v zadnjih mesecih niso bistveno spremenila in ostajajo nižja kot v zadnjih letih. Res smo priča nadaljevanju političnih napetosti med ZDA, Rusijo in Kitajsko, vendar takšne disrupcije ki smo jo videli pod Trumpom ni. Tveganja povezana s pandemijo Covid ostajajo v predvidljivih okvirjih, kljub temu da se nekoliko zamika načrtovana precepljenost svetovne populacije, ki bo omogočila polni zagon gospodarstev. Še največje kratkoročno tveganje bi za kapitalske trge predstavljal nenaden »drugi val« dviga zahtevanih donosnosti obveznic.

Monetarna in fiskalna politika ostajata spodbujevalni. Še več – v ZDA je bil sprejet rekorden paket pomoči gospodarstvu, Evropska centralna banka pa je že napovedala povečan odkup obveznic, kot odgovor na letošnjo rast zahtevanih donosnosti, ki se bo nadaljeval tudi v naslednjem letu. Rast količine denarja v obtoku bo ostala na višjih ravneh, kot pred pandemijo. Kratkoročno bo to verjetno povzročilo stabilizacijo zahtevanih donosnosti državnih obveznic, ki lahko postanejo za investitorje bolj zanimive kot delnice. Zaradi prehajanja iz delniških v obvezniške naložbe se lahko pri delnicah kratkoročno pojavi pritisk na ponudbeni strani.

Tehnično gledano se na delniških trgih nahajamo relativno visoko, vendar ne v rdečem območju. Iz takšnih ravni ne pričakujemo skokovite rasti, pred padci pa bo trge ščitila močna gospodarska rast ter ohlapna monetarna in fiskalna politika.

Kratkoročneje, za obdobje naslednjega kvartala, pa smo naklonjenost do delnic nekoliko znižali zaradi razlogov, ki so že bili omenjeni. Če jih na kratko povzamem:

  • Povišana so vrednotenja relativno na obveznice. Delnice verjetno ne bodo več pridobivale na račun naraščajočih vrednotenj (kot v preteklih letih) ampak se bodo ta ustalila oziroma znižala zaradi izboljšanega poslovanja.
  • Napovedani povečani odkupi ECB bi lahko kratkoročno bolj koristili obveznicam.
  • Pričakovanja o visoki gospodarski rasti in izboljšanem poslovanju so že močno vračunana v delniške tečaje in kratkoročno ne vidimo večjih pozitivnih presenečenj na kapitalskih trgih. Zaradi tega lahko pride do krajšega predaha.

Kljub poslabšanju ocene pri delnicah so te v relativnih razmerjih do ostalih naložbenih razredov ostale na prvem mestu, znižala se je le stopnja privlačnosti in prepričanja v drugem kvartalu letošnjega leta. Obveznice bodo v naslednjem kvartalu verjeno imele kratek premor pri dvigu zahtevanih donosnosti, vendar v nadaljevanju leta vidimo še nekaj možnosti za dvig, zato je njihova relativna privlačnost na zadnjem mestu. Še vedno se namreč srečujemo s pomanjkanjem privlačnih naložbenih alternativ. Dolgoročneje, tako za letošnje leto kot naslednjih nekaj let, ostajamo optimisti za delniške trge in ta naložbeni razred tudi ohranja nakupno priporočilo.