Inflacijska pričakovanja:

Ameriška 10-letna inflacijska pričakovanja se po rahlem popravku še vedno zadržujejo na dolgoletnih visokih nivojih (2,4 %). Rastoča cena nafte jim namreč še naprej daje podporo, pri čemer najbolj verjeten dejavnik za njihov potencialen ponovni zdrs vidimo v ohlajanju rasti kitajskega gospodarstva.

Krivulja donosnosti:

Krivulja donosnosti se je v ZDA in posledično tudi v drugih razvitih državah znižala predvsem zaradi slabših PMI indikatorjev tako v ZDA kot na Kitajskem. V Evropi so se vzporedno začeli kazati tudi znaki o novem valu okužb s t. i. delta sevom, vendar to do sedaj ni imelo relevantnega vpliva na trge. Vsekakor pa vztrajno povečevanje okužb pomeni ponovno tveganje za dinamiko evropskega gospodarstva v drugi polovici leta.
S prenovljeno strategijo, s katero ECB dopušča, da ciljna inflacija kratkoročno lahko zaniha tudi nad 2 % (kar bi lahko bil letošnji scenarij), si je ECB naredila strateško podlago za ohranjanje ohlapne politike tudi v obdobjih višje inflacije.
V tretjem kvartalu še naprej pričakujemo gibanje EU krivulje v intervalu 20 b.t. zaradi potencialnih mešanih vplivov in sicer rasti cene nafte ter pričakovanja o t. i. taperingu s strani FED-a na eni strani ter širitvi delta seva in ohlajanja gospodarske aktivnosti na Kitajskem na drugi strani.

Kreditno tveganje:

Prizadevanje ECB, da bo še naprej v polni meri izkoriščala program odkupovanja obveznic, bo verjetno ohranjalo nizke podjetniške in med-državne kreditne razkorake. Kakršno koli popuščanje pri odkupovanju obveznic ali poslabšanje sentimenta na trgih pa ima lahko za posledico ponovno povišanje kreditnih razkorakov.

Alokacija Q3 2021:

Državne – trajanjeenako obteženo
     Državne – osrednja Evropamanj obteženo
     Državne – periferna Evropabolj obteženo
Podjetniške – trajanjeenako obteženo
     Podjetniške – naložbeni razredenako obteženo
     Podjetniške – high yieldbolj obteženo
Sektorska alokacijabolj obteženi ciklični sektorji

Ključno tveganje alokacije je predčasni tapering FED-a zaradi potencialnega hitrejšega izboljšanja razmer na trgu dela v ZDA, neuspeh ECB, da zadrži omejen dvig krivulje ter občutno poslabšanje ekonomskih indikatorjev na Kitajskem, kar bi povzročilo »risk-off« moment, kar bi se odrazilo v dvigu kreditnih pribitkov.