Rangiranje agregatnih makroekonomskih razmer v ključnih regijah (»BIG 4«):

  1. ZDA
  2. Evroobmočje
  3. Kitajska
  4. Japonska

ZDA

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za ZDA se še izboljšuje. Pandemija, ki prehaja pod nadzor, pospešuje odpiranje storitvenega sektorja. Ključni gonilnik rasti ostaja potrošnja, le da se bo ta postopoma preusmerjala od blaga in proizvodov k storitvam. Inflacija je še vedno deležna izdatne pozornosti. Rast cen je še vedno podvržena baznemu učinku, ki bo izzvenel nekje od avgusta dalje. Pritiske na cene povzroča okrepljeno povpraševanje, razlogi pa so tudi na strani motenj v oskrbovalni verigi. V aprilu in maju so k rasti cen prispevale skupine proizvodov, blaga in storitev, ki niso podvržene vplivu spodbud. Po sedaj znanem obstaja več indicev, da bi lahko inflacija imela prehodni značaja. Verjetnost, da bi Fed z ukrepi za zajezitev neželene eskalacije cen zamudil, pa je po našem mnenju manjša kot je bila v obdobju 70-ih let, saj tedaj indikator »break even rate« še ni bil na voljo, danes pa ta za Fed predstavlja izjemno pomemben signal prek katerega zaznava, kje se nahaja sidrišče inflacijskih pričakovanj udeležencev na finančnem trgu. In ta se trenutno znižujejo. Pozornosti je deležen tudi trga dela in njegovo okrevanje. Skupaj z inflacijo tvori tandem, od katerega bo odvisno prihodnje ravnanje Feda. Trg dela okreva, morda malenkost počasneje od pričakovanj analitikov. Hitro rast zaposlenih beleži predvsem storitveni sektor, v nekaterih industrijah izpostavljajo težave pri zaposlovanju. To bi lahko imelo vpliv na kratkoročni porast plač. Del težav pri zaposlovanju bo odpravljen z ukinitvijo programa (300 USD/teden) nadomestil za brezposelnost (do septembra letos). Odprto pa ostaja vprašanje, ali je Fedov cilj polne zaposlenosti realističen, glede na to, da se je struktura gospodarstva tekom pandemije spremenila (pojavil se je manjko določenih profilov). PMI-ji so na visokih (rekordnih) ravneh. Nepremičninski trg ostaja robusten. Zunanjetrgovinska dejavnost se krepi. Vrednost izvoza in uvoza vztrajata v rastočem trendu. ZDA naraščajoči vpliv Kitajske precej očitno vznemirja. To bi lahko okrepilo prizadevanja, da bi evroatlantskemu sodelovanju na področju varnosti sledilo sodelovanje oziroma zavezništvo tudi na ekonomskem področju. Nenazadnje, pandemija je razkrila pomembno slabost, ki se je odrazila v prekomerni odvisnosti od Kitajske. Predvidene so nadaljnje izdatne fiskalne spodbude, a tudi višanja davčnih stopenj. Fed je na zadnjem junijskem zasedanju ohranil denarno politiko nespremenjeno in spodbudno. Krepi se verjetnost predčasnega upočasnjevanja odkupov oziroma zategovanja finančnih pogojev s strani denarne politike. Prvo zvišanje referenčne obrestne mere naj bi se zgodilo v letu 2023. Ocenjeno rast BDP za leto 2021 je Fed zvišal s 6,5 na 7 odstotkov. Zvišal je tudi inflacijska pričakovanja.

Evroobmočje

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za EA se izboljšuje. Pandemija je v 1. četrtletju še botrovala krčenju BDP. V 2. četrtletju pa se je izvajanje cepljenja močno pospešilo. To predstavlja dober nastavek za živahno ekonomijo v drugi polovici letošnjega leta. Inflacija se od začetka letošnjega leta krepi. Jedrna inflacija je še relativno stabilna, pričakujemo pa rast. Zadnje mesece hitro rast beležijo cene pri proizvajalcih, ki pa so bile pred tem daljše obdobje v območju deflacije (brez upoštevanja spremembe cen energentov bi bila rast za polovico nižja). V evroobmočju zaenkrat inflacija še ni tako pereča tema kot je npr. v ZDA. Vendar pa izsledki inštituta ZEW razrivajo, da kar 84 % anketiranih pričakuje njeno nadaljnjo krepitev. Trg dela je kljub krizi ostal relativno kompakten. Ob prejšnji krizi se je brezposelnost zvišala s 7 na 11,5 odstotka. Tokrat so se vlade krize lotile bolje pripravljene. Med pandemijo je bila dosežena najvišja brezposelnost »zgolj« 8,7 odstotka. K temu so v pomembnem delu pripomogli razni programi pomoči in nadomestila za čakanje na delo s strani držav. Pričakujemo njihovo postopno ukinjanje, s tem pa se krepi verjetnost, da bi se lahko stopnja brezposelnosti v drugi polovici letošnjega leta rahlo zvišala. Indikator zaupanja potrošnikov ostaja v območju pesimizma. Je pa najvišji po oktobru 2018 in nad dolgoročnim povprečjem. K izboljšanju zaupanja prispevata postopno odpiranje ekonomije in pospešeno cepljenje zoper Covid-19. Potrošniki so posledično vse bolj naklonjenjeni večjim nakupom, pričakovanja so se okrepila tako glede splošnih razmer v ekonomiji kakor tudi na osebni ravni. Trgovina na drobno se je v prvih dveh mesecih letos še krčila, kasnejšo rast lahko v pretežni meri pripišemo baznemu učinku in rahlanju omejitev. Rast beleži tudi industrijska proizvodnja (pred tem smo krčenje na medletni ravni spremljali 28 mesecev). PMI-ji se krepijo in napovedujejo nadaljnjo krepitev ekonomije, še posebej hitro za storitveni sektor. Zunanja trgovina se še krepi. Denarna in fiskalna politika ostajata spodbudni. Na zadnjem zasedanju je ECB ohranila nespremenjeno denarno politiko. Obrestne mer ostajajo na rekordno nizki ravni (0 %). 1.850 mrd EUR vredni program PEPP ostaja. Izdane so bile tudi prve obveznice, namenjene okrevanju ekonomije (zgodovinsko najvišja izdaja v vrednosti 20 mrd EUR, povpraševanje je za kar 7-krat preseglo ponudbo). Napoved rasti BDP v 2021 se je izboljšala in znaša 4,4 %.

Kitajska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Kitajsko ostaja dobra, z znamenji popuščanja zagona. Potrošnja in izvoz ostajata ključno gorivo za prihodnjo rast. Inflacija je v primerjavi z ZDA nizka, se pa krepi in je v veliki meri odraz hitrega postpandemičnega okrevanja predelovalnega sektorja, kopičenje strateških zalog surovin in materialov … Pričakujemo lahko prizadevanja v smeri vplivanja na cenovne ravni, predvsem na področjih, kjer se Kitajska pojavlja kot globalno največji porabnik (npr. kovine). Hitro naraščanje cen je opazno predvsem v predelovalnem sektorju. Večino tega Kitajski še uspeva absorbirati, v kolikor bi se trend nadaljeval, bi lahko Kitajska postala tudi pomemben izvoznik inflacije. Razmere na trgu dela se postopoma vračajo v “normalo”. Klima med potrošniki ostaja na ravni zmernega optimizma. Dinamika rasti trgovine na drobno in industrije je solidna. Enako lahko rečemo za investicije. Se pa je tekom aprila in maja znižal indikator novih naročil. Potencialne šibkosti razkrivajo tudi PMI-ji. So v območju ekspanzije, vendar pa podrobnejši vpogled v njihove komponente med drugim razkriva, da je sentiment še v območju optimizma, a na najnižji točki v zadnjih štirih mesecih, trendni rasti vhodnih cen pa se pridružuje rast končnih cen. Nepremičninski trg nadaljuje z rastjo. Zaradi bojazni pred pregrevanjem trga se zaostrujejo pogoji financiranja, razmišlja se tudi o uvedbi novega nepremičninskega davka. Zunanja trgovina se še krepi, kar Kitajsko sočasno izpostavlja uvozu inflacije. Zavez iz trgovinskih sporazumov, sklenjenih v času predsednika Trumpa še vedno ne izpolnjuje, kar lahko razumemo tudi kot politično sporočilo ZDA. Takšno ravnanje povzroča visoke primanjkljaje v trgovinski bilanci ZDA, zato bi lahko ZDA posegle po zaščiti v obliki carin. Opazno se zmanjšuje delež novih posojil v BDP (»credit impulse«), kar se je v preteklosti lahko z zamikom odrazilo na znižanju globalnega predelovalnega PMI. Dodati pa velja, da ta trend sovpada z izvajanjem ukrepov za izboljšanje finančne stabilnosti (s petletnim načrtom so jo opredelili kot enega od temeljev nacionalne varnosti). Potencialna rast ekonomije bi se lahko zaradi tega nekoliko znižala. Krepi se tudi kitajski renminbi, ki je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel 3-letni vrh. V pretežni meri gre za posledico okrepljenih kapitalskih tokov iz tujine. V kolikor bi se trend nadaljeval, lahko pričakujemo posredovanje na trgu. Sicer pa bo PBOC nadaljevala z zmerno (ne ekspanzivno) denarno politiko. Ključno obrestno mero ohranja nespremenjeno že več kot leto dni. Pričakovana rast BDP v 2021 znaša 8,5 %.

Japonska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Japonsko se izboljšuje, sicer počasi, a v 3. četrtletju bi lahko videli nadpovprečne ravni podatkov. Po izdatnejšem okrevanju ob koncu leta 2020 se je BDP na v 1. četrtletju znova skrčil. Krčenje naj bi bilo manjše od privotnih pričakovanj, na kar pa naj bi vplival predvsem izboljšan podatek o zalogah, medtem ko se je poslabšal podatek, vezan na potrošnjo. Resnejše okrevanje bo Japonska dočakala zadnja iz skupine »BIG-4«. Tudi v 2. četrletju Japonski preti padec BDP (pandemične omejitve so se začele rahljati šele maja in junija). Na medletni ravni se inflacija že 7 mesecev nahaja v območju deflacije. Kot kaže, tudi letos inflacija ne bo dosegla cilja BOJ. Ob trenutnih indicih do konca 2021 ne bo presegla 1 odstotka. Razmere na trgu dela so relativno stabilne, v 3. četrtletju lahko pričakujemo dodatno rahlo izboljšanje. Marca in aprila so se plače nekoliko zvišale. Vendar pa je bilo letošnje pomladansko pogajanje o plačah “Shunto, winter bonus” za udeležence na trgu dela dokaj neuspešno. Dosegli so 1,8-odstotno rast oz. najnižjo v zadnjih osmih letih. To je prispevalo k znižanju inflacijskih pričakovanj in zadržanosti potrošnje. Brez rasti plač se Japonska ne more nadejati konkretnejše oživitve potrošnje (demografski razlogi). Stopnja varčevanja gospodinjstev je sicer na visoki ravni, se pa bo zelo verjetno ohranila na nadpovprečni ravni vsaj še leto ali dve. Trgovina na drobno in industrijska proizvodnja beležita rast predvsem zaradi baznega učinka, ki bo vplival na objavljene podatke tudi še v prihodnjih nekaj mesecih (krčenje v obdobju april-september lanskega leta je bilo izdatno). PMI-ji okrevajo in zaostajajo za ravnmi v ključnih ekonomijah. Razmere v storitvenem sektorju se sicer postopoma izboljšujejo, vendar se PMI še vedno nahaja v območju kontrakcije (18 mesecev zapored). V naslednjih mesecih pričakujemo postopno višanje omenjenih indikatorjev. Nepremičninski trg se počasi krepi, je pa še vedno na relativno nizkih ravneh aktivnosti. Zunanjetrgovinska dejavnost se krepi. Po pričakovanjih naj bi se letos močneje krepil izvoz glede na uvoz. Na zadnjem (aprilskem) zasedanju je BOJ po pričakovanjih ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno. Ohranila je tudi ciljno 10-letno donosnost japonskih državnih obveznic, pri čemer je meje odstopanj zrahljala na +/- 25 bt. Odkupovanje ETF in J-REIT ocenjuje kot uspešno, saj so se premije za tveganja znižale. Rast BDP (konsenzualna) v 2021 se pričakuje na ravni 2,5 % (višjo pričakuje BOJ, njene napovedi pa so se v preteklosti velikokrat izkazale za preoptimistične). Ključni prispevek k rasti naj bi prispevalo pričakovano globalno okrevanje, rast izvoza (posledično investicij) in tudi izdatnejša poraba s strani vlade (okoli 3,5% BDP).