Pripravili: Mitja Baša, Gašper Dovč, Alexandr Gutirea, Izidor Jerman, Vid Pajič, Slavko Rogan, Gorazd Belavič

Sektorji:

Osrednji scenarij
NADTEHTAJ: potrošne dobrine, IT
TEHTAJ ENAKOMERNO: osnovne potrošne dobrine, zdravstvo, industrija, surovine in materiali, komunikacijske storitve, oskrba
PODTEHTAJ: energija, finance, nepremičnine

Optimističen scenarij
NADTEHTAJ: potrošne dobrine, industrija, finance, nepremičnine, komunikacijske storitve, IT
TEHTAJ ENAKOMERNO: surovine in materiali, energija
PODTEHTAJ: osnovne potrošne dobrine, zdravstvo, oskrba

Tokratno sektorsko alokacijo smo strukturirali okoli dveh možnih scenarijev, ki vključujeta različne razplete glede iznajdbe učinkovitega zdravila/cepiva za Covid-19.

V prvem, osrednjem scenariju predvidevamo, da bodo razmere, povezane s Covid-19 v zadnjem letošnjem četrtletju ostale bolj ali manj nespremenjene: po svetu bo nihalo število novih dnevnih okužb (med 200.000 in 250.000) z možnostjo, da število tudi zraste, gospodarstva bodo ostala odprta, izvajala se bo strategija »plesa« s koronavirusom (kratkotrajne omejene karantene okuženih/izpostavljenih segmentov družbe oziroma gospodarstva). Učinkovitega cepiva v preučevanem četrtletju v tem scenariju ne pričakujemo. V okviru osrednjega scenarija priporočamo večjo izpostavljenost sektorjem, ki so se izkazali relativno odporni na koronavirus.

Priložnosti bomo tako iskali v:
– sektorju potrošnih dobrin (predvsem v internetnih trgovcih (tudi Amazon), ki se soočajo z rastočo prodajo, delno tudi v diskontnih prodajalnah);
– sektorju informacijske tehnologije, kjer potencial ponujata predvsem panogi komunikacijska oprema (obeti so dobri za ponudnike oblačnih in 5G storitev) in programska oprema (podpira jo trend vlaganja podjetij v digitalizacijo poslovanja);

Manj privlačni so po našem mnenju sektorji:
– nepremičnine (ustavljanje novih projektov, strukturna prizadetost trgovinskih in turističnih REIT-ov; zanimiv pa je še vedno segment industrijskih REIT-ov (skladišča, logistika, telekomunikacijska infrastruktura);
– energija (sektor je v dolgoročnejšem trendu padanja aktivnosti; povpraševanje po nafti se dolgo ne bo vrnilo na ravni pred koronavirusom (če sploh);
– finance (nova strategija FED zadala še dodaten pritisk na banke, potencialno šibko pa je poslovanje SME podjetij, da katerih so izpostavljene predvsem ameriške regionalne banke; znotraj financ še vedno rastočo zgodbo predstavljajo borze, ki izkoriščajo trend analiziranja velikega obsega podatkov).

Za ostale sektorje priporočamo enakomerno tehtanje:
– osnovne potrošne dobrine: zanimiv segment gospodinjskih produktov ter trgovin s hrano in osnovnimi dobrinami; manj privlačni sta panogi pijače in tobak;
– surovine in materiali: zanimiv segment je kemična industrija, ki ponuja rast, izpostavljenost do zdravstva, potrošnikov in gradbeništva; strukturno je še vedno šibka industrija rudarstva;
– oskrba: sektor sicer ponuja stabilne marže, a se očitno krči v smislu prihodkov;
– zdravstvo: sektor je letos izgubil premijo pri vrednotenjih v primerjavi z ostalimi sektorji (od meseca aprila se cene delnic niso bistveno spremenile), neto negativen vpliv znajo imeti predsedniške volitve v ZDA; zanimive panoge so zdravstvena oprema in tehnologija (sodelujejo tudi pri aktivnostih testiranja za Covid-19
– komunikacijske storitve: sektor vključuje dve popolnoma diametralni panogi – medija in zabava (rast) ter telekomunikacije (value?);
– industrija: zanimive panoge so gradbeni materiali, električna oprema, zračni pretovor in logistika; prizadeti letalski prevozniki predstavljajo le še 0,6% sektorja (!).

Drugi scenarij (ki pa ga ocenjujemo kot manj verjetnega) upošteva iznajdbo učinkovitega cepiva/zdravila do konca leta 2020. V tem primeru bi se ustrezno začeli odpirati tudi segmenti gospodarstva, ki zahtevajo tesnejše socialne stike. Med privlačnejše sektorje tega scenarija štejemo:
– potrošne dobrine: znotraj sektorja je kar nekaj panog (leisure produkti, hoteli, restavracije, igralništvo, avtomobilska industrija), ki so letošnje »dolžnice« in bi v primeru ugodnega razpleta koronakrize okrevale;
– industrija: tudi industrija ima več panog, ki so bile prizadete zaradi Covid-a (med drugimi letalski prevozniki, aerospace/defense);
– nepremičnine in finance: oblikovanje rezervacij za slaba posojila bi se ustavilo, začel bi se trend zmanjševanja rezervacij, ki bi pozitivno vplival na dobičkonosnost bank, k čemur bi prispevala tudi rast zahtevanih donosnosti dolžniških VP;
– privlačni bi bili tudi posamezni segmenti panoge mediji in zabava znotraj sektorja komunikacijskih storitev (npr. zabaviščni parki).

Manj privlačni v primeru optimističnega scenarija bi bili tradicionalno defenzivni sektorji: osnovne potrošne dobrine, oskrba in zdravstvo.

Obstaja sicer tudi verjetnost, da se razmere v zvezi s Covid-19 poslabšajo, kar bi pomenilo poslabšanje naklonjenosti tveganju vlagateljev. S tem bi prišlo do padca cen tveganih naložb, vpliv na sektorje pa bi podpiral sektorsko alokacijo našega osrednjega scenarija.