Priporočilo za regijsko alokacijo – za Q2 2021:

Trgi v razvoju – NADTEHTAJ
ZDA – NADTEHTAJ
Evropa – PODTEHTAJ
Japonska – PODTEHTAJ

OBRAZLOŽITEV:

1. Popolno okrevanje gospodarstva v ZDA, na voljo bo dovolj cepiva

Pričakovana rast BDP v ZDA znaša za letos 6,5%, na krilih fiskalnih stimulusov, okrevanja, ki bo največje v storitvenem sektorju (tekom pomladi in poletja) ter pospeševanja precepljenosti prebivalstva (Biden do konca maja napoveduje 300 milijonov odmerkov), kar bo omogočilo popolno odpiranje gospodarstva. Potrošniška klima in aktivnost sta na visoki ravni, obenem se je tekom koronavirusa močno okrepilo varčevanje prebivalstva, kar bo v prihodnjih mesecih rezultiralo v močnem povpraševanju predvsem po trajnih dobrinah in v gradbeništvu. Nova naročila se krepijo in so najvišja v zadnjih treh letih. V nadaljevanju pričakujemo umiritev rasti zahtevanih donosnosti državnih obveznic, ki negativno vplivajo na vrednotenja delnic ter pripravljenost trga, da le te sprejme na višjih »normalnih« nivojih, saj je rast zahtevanih donosnosti v veliki meri posledica močnega okrevanja gospodarstva. Ocenjujemo, da inflacija ni problem ter v bližnji prihodnosti FED-u ne bo potrebno posegati po instrumentih, da bi pretirano rast inflacije zajezil. Pričakujemo rast dobičkov podjetij iz segmenta small capov ter v cikličnih panogah.

2. Težave Evrope s cepivom ter počasnost birokratskega sistema zamikajo okrevanje

Pričakovana rast BDP za letos je 4,0%, kar je manj od ZDA. To je posledica zapiranja gospodarstev zaradi koronavirusa (trenutno imamo 3. val), slabše dobave količin cepiva ter težav na tem področju. Potrošnja gospodinjstev, ki ostaja ključna gonilna sila rasti BDP, ostaja zadržana (razlog koronavirus), čeprav je stopnja varčevanja gospodinjstev na visoki ravni. Tukaj zagotovo obstaja potencial, ki pa se bo zaradi težav s cepljenjem (tudi zaradi počasnosti birokratskega sistema) aktiviral kasneje kot v ZDA. Indikatorji PMI so v območju kontrakcije, predvsem zaradi storitvenega sektorja, ki pa se bo prebudil s precepljenostjo prebivalstva, kar pa pričakujemo, da se bo zgodilo v jesenskih mesecih.

3. Trgi v razvoju – ob izredno dobri makroekonomski sliki, obladovanju Covid-a, ugodnih vrednotenjih so prisotna tveganja…

Pričakovana rast BDP za Kitajsko (glavnega predstavnika trgov v razvoju) za letos znaša 8,4 %. Bila je edina od večjih držav, ki je v lanskem letu zabeležila rast BDP! Potrošniško zaupanje je zgodovinsko zelo visoko, obenem se razpoložljivi dohodek prebivalstva krepi, stopnja varčevanja je visoka ob relativno nizki zadolženosti, kar je dobra popotnica za gospodarsko rast. Kitajska ima ogromen potencial na notranjem trgu. Pandemija koronavirusa je že dolgo pod kontrolo, inflacija je nizka, valuacije podjetij so atraktivne.
Tveganje ostaja na ravni kitajske vlade, ki ruši prevelika in partiji »nevarna« podjetja (primer Alibaba), nadaljnje dvigovanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic v ZDA, ki bi lahko pomenilo velik odliv kapitala z trgov v razvoju. Tveganje ostaja tudi na ravni ZDA – Kitajska, kjer je v ospredju trgovinski spor (Biden nadaljuje trdo Trumpovo politiko). V zadnjem obdobju je prisotno tudi stopnjevanje napetosti na ravni Kitajska – Tajvan.

4. Japonska – staranje prebivalstva, ki vedno manj troši

Pričakovana rast BDP za Japonsko za letos znaša 2,7% in je najšibkejša med vsemi ključnimi regijami. V zadnjih mesecih spremljamo deflacijo, na trgu dela, ki ima strukturne težave, spremljamo celo padec plač. Potrošniška aktivnost je nizka tudi zaradi hitro starajočega se japonskega prebivalstva, ki spreminja svoje potrošniške navade ter troši še manj kot je v preteklosti (to predstavlja 55% BDP). PMI nakazujejo na šibko dinamiko, storitveni sektor je v krčenju. Centralna banka nadaljuje z ohlapno politiko, kot svetla luč se kaže določeno okrevanje gospodarstva.

ZAKLJUČEK:
Ugotavljamo, da sta z vidika naložbenih obetov regiji ZDA ter trgi v razvoju še naprej v veliki prednosti pred regijama Evropa in Japonska. ZDA je trdno na prvem mestu, medtem ko je na trgih v razvoju trenutno povečano tveganje. Evropa predvsem zaradi koronavirusa zamuja pri izhodu iz krize (njen čas še prihaja), medtem ko je Japonska v primežu staranja prebivalstva, ki onemogoča preboj v rasti ekonomije.