V mesecu aprilu smo bili priča nadaljnjemu dvigovanju krivulje donosnosti v Evropi v luči “odpiranja” gospodarstva in rasti inflacijskih pričakovanj, kljub javnemu sporočilu in prizadevanju ECB, da zajezi rasti donosnosti obveznic z napovedanimi povečanimi neto odkupi obveznic. ECB je v aprilu sicer neto odkupila še največ obveznic v letošnjem letu (80 milijard EUR), vendar to očitno ni bilo dovolj, da bi lahko vplivala na premike na trgu. Dejstvo je še toliko bolj zanimivo, saj v aprilu ni bilo pritiskov z druge strani Atlantika, kjer se je rast krivulje začasno ustavila.

Inflacijska pričakovanja: še naprej rastejo tako v ZDA kot v Evropi na podlagi okrevanja gospodarske rasti in rasti surovin. Glede na zgodovino ostaja več prostora za nadaljnjo rast v Evropi kot v ZDA. Inflacijska pričakovanja tako še naprej predstavljajo tveganje za nadaljnji dvig donosnosti obveznic.

Nominalna donosnost (krivulja donosnosti): v ZDA se je rast krivulje donosnosti (začasno) ustavila, saj je FED jasno sporočila, da ostaja njihova drža nespremenjena in da želijo najprej videti več napredka pri zaposlovanju, pri čemer jih enoletni skok inflacije še ne skrbi. FED tako tudi ni nič odreagirala na napoved BOC (Bank of Canada), da bo začela z zmanjševanjem odkupov obveznic. Kot že omenjeno ECB zaenkrat ni uspela zadržati dodatnega dviga donosnosti obveznic, zato se ponovno nagibamo h krajšemu trajanju pri obveznicah.

Realna donosnost: ta se je v ZDA znižala, saj krivulja v ZDA v aprilu ni sledila nadaljnji rasti inflacijskih pričakovanj (10-letna), ki so v ZDA blizu najvišjim ravnem v zadnjih 20-ih letih. V Evropi se realna donosnost ponovno spogleduje z najnižjimi, doseženimi v preteklosti.

Državni kreditni pribitki: z neuspelo zajezitvijo rasti zahtevanih donosnosti v Evropi prihaja do izraza tudi manjša rast kreditnih pribitkov med državami. V tem kontekstu zmanjšujemo naklonjenost do evropske periferije in jo vračamo na enako utež kot v primerljivem indeksu, saj glede na preteklost toleranca ECB dopušča tudi višje kreditne pribitke kot so trenutno.

Podjetniški kreditni pribitki: znotraj investicijskega razreda (investment grade) se praktično več ne zmanjšujejo, zato ta naložbeni razred ostaja bolj občutljiv na inflacijsko tveganje. Kreditni pribitek se praktično zapira le še pri segmentu izven naložbenega tveganja (high yield), kjer kapital v okolju visokega apetita do tveganja išče donosnost v pričakovanju nadaljnjega zniževanja kreditnega tveganja. Tu zato ostaja še vedno smiselna nekoliko večja utež znotraj podjetniških obveznic.

Alokacija maj 2021:

Državne – trajanjemanj obteženo
Državne – osrednja Evropamanj obteženo
Državne – periferna Evropaenako obteženo
Podjetniške – trajanjemanj obteženo
Podjetniške – naložbeni razredmanj obteženo
Podjetniške – high yieldbolj obteženo
Sektorska alokacijabolj obteženi ciklični sektorji

Ključno tveganje alokacije je scenarij povečane nestabilnosti na delniških trgih in tehnične korekcije, kar običajno sproži zatekanje kapitala v bolj varne naložbe kot so obveznice naložbenega razreda. Vendar, v kolikor bi ravno obveznice in njihova rastoča donosnost bila sprožilec nestabilnosti na delniških trgih, utegne biti zatekanje kapitala v obveznice bolj pod vprašajem.