Rangiranje agregatnih makroekonomskih razmer v ključnih regijah (»BIG 4«):

1. ZDA
2. Kitajska
3. Japonska
4. Evroobmočje

ZDA

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za ZDA se izboljšuje. Centralna banka izvaja obsežne odkupe, napihuje lastno bilanco in posredno podpira financiranje proračunskih izdatkov. Zadnji fiskalni paket je težak 1,9 bilijona USD. Enormno printanje denarja je v preteklosti pomembno vplivalo na dvig splošne ravni cen, v aktualnem primeru pa takih pričakovanj med potrošniki in vlagatelji v večjem obsegu ni moč zaslediti. Morda na kratek rok, ne pa na daljši. Trg dela se bo po nekajtedenskem šibkem okrevanju v naslednjem obdobju krepil bolj pospešeno. Sentiment potrošnikov se ohranja na nižji ravni kot pred pandemijo, pričakujemo pa njegovo krepitev. Velja sicer opozoriti, da se je v preteklosti po stresnih razmerah krepil relativno počasi. V tokratnem primeru lahko zaradi izdatnih nekonvencionalnih ukrepov in spodbud vseeno pričakujemo nekoliko hitrejše okrevanje sentimenta. Poleg ukrepov bo pomembno k okrevanju prispevala tudi relativno uspešna politika zaščite pred pandemijo. Gospodinjstva razpolagajo z nadpovprečnimi prihranki, ki napovedujejo okrepljeno potrošnjo, še posebno med odpiranjem storitvenega sektorja, ki se že izvaja. Vladne spodbude gospodinjstvom se močno odrazijo na potrošnji, zato je prisotna precejšnja volatilnost podatkov (npr. trgovine na drobno). Industrijska proizvodnja se sicer še krči na medletni ravni, pričakujemo pa, da se bo vsled izboljšanja pandemičnih razmer krepilo povpraševanje in postopoma posledično zapiranje nastale vrzeli tudi v sektorju industrijske proizvodnje. Indeksi PMI so na visokih ravneh tako za predelovalni sektor kakor tudi storitve in pričakujemo, da bo tako ostalo še nekaj časa. Morda se izboljšajo tudi razmere v rudarskem sektorju, ki ostaja prizadet (čeprav supercikla na področju surovin in materialov ne pričakujemo). Nepremičninski trg ostaja odporen, še vedno dinamičen, a z znamenji umirjanja. Že nekaj tednov spremljamo višanje hipotekarnih obrestnih mer. Zunanja trgovina ostaja za ZDA neugodna, primanjkljaji so na najvišjih ravneh v zadnjih 10-ih letih. FED je 3. marca izvedel prvo znižanje ključne obrestne mere v 2020 (z 1,75% na 1,25%) in ponovno 15. marca. z 1,25% na 0,25%. Od tedaj ostaja obrestna mera nespremenjena. Tako naj bi ostalo do 2023. Napovedi rasti BDP za leto 2021 se izboljšujejo. FED je zvišal napoved s 4,2% na 6,5% za leto 2021, v 2022 pričakuje 3,3-odstotno rast.

EVROOBMOČJE

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za evroobmočje se s krepitvijo tretjega vala pandemije in vnovičnim omejevanjem življenja poslabšuje. Zaradi nujnih zajezitvenih ukrepov je znatno upadla gospodarska dejavnost. Naložbena dejavnost se je upočasnila. Dinamiko v zadnjem času dodatno hromi visoka odvisnost od zunanjih dobavnih virov. Okrevanje se posledično upočasnjuje hitreje od prvotnih pričakovanj. Krčenju BDP v 4q/2020 se bo zelo verjetno pridružil še 1q/2021. Inflacija še ne kaže znamenj pospešene rasti. Povpraševanje ima potencial, ki pa ga zaradi prepočasnega izvajanja cepljenja ne bo mogoče aktivirati tako hitro, kot se bo to zgodilo denimo v ZDA ali VB. Dinamika v industrijski proizvodnji se krepi (predvsem v Nemčiji), brez storitev pa bo vračanje na predpandemične ravni letos malo verjetno (Španija, Italija, Francija so precej odvisne in izpostavljene do storitvenega sektorja oz. turizma). Ukrepi držav za zdaj še ohranjajo trg dela manj prizadet kot bi bil v drugih okoliščinah, kar pa se lahko hitro spremeni ob morebitnem prezgodnjem umikanju spodbud in pomoči. Indeksi PMI dobro odražajo razlike v dinamiki predelovalnega in storitvenega sektorja. PMI za predelovalno dejavnost je na visokih ravneh, PMI storitvenega sektorja pa ostaja na ravni mejne vrednosti. Splošni sentiment se sicer izboljšuje. Ohranja se ohlapna politika centralne banke. ECB je na zadnjem marčevskem sestanku ohranila ključno obrestno mero pri 0%. V 2q/2021 bo ECB pospešila odkupe (in tako skušala vplivati na znižanje zahtevanih donosnosti obveznic). Trenutno je porabljena polovica razpoložljivega paketa 1,85 bilijona EUR. ECB politike PEPP ne bo spreminjala. Program naj bi trajal do konca marca 2022. Da bi uresničili cilje ter podprli hitro, trajnostno, vključujoče, trajno in zdravo gospodarsko okrevanje, bo potrebno zagotoviti podporo za odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ter zmanjšati naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad (npr. Sklad InvestEU, ki bi se oprl na izkušnje z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo), ki bi končnim prejemnikom zagotovil učinkovitejšo podporo s povezovanjem in poenostavitvijo financiranja, ponujenega v okviru enotnega sistema proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek podpore in hkrati zmanjšalo stroške, ki se krijejo iz proračuna. ECB je kljub vsemu dvignila oceno rasti BDP s 3,9% na 4% v letu 2021. Vsakršna neučinkovitost evrobirokratov bo regijo drago stala in razdvajala.

Kitajska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Kitajsko se še naprej izboljšuje. Podatki nakazujejo, da je država že nazaj na starih tirnicah in bo nadaljevala s pričakovano dinamiko. Številni februarski podatki so slabši od januarskih, kar pa je odraz tudi prazničnega obdobja (lunarnega novega leta, letos 12.2.2021). Neposredne primerjave so posledično otežene. Inflacija ostaja nizka (lanska je bila višja zaradi svinjske gripe). Ključen bo razvoj notranjega trga. K nadaljnji rasti bo večji prispevek imela potrošnja (visoka stopnja varčevanja in relativno nizka zadolženost gospodinjstev), trenutna dinamika sicer še zaostaja za pričakovanji. Sentiment potrošnikov se je normaliziral (relativno visoka raven), razpoloženje poslovnežev pa se krepi. Industrijska proizvodnja se dobro razvija. Rast cen nepremičnin ostaja degresivna oz. se je ustalila. Indeksi PMI so v območju šibke ekspanzije, za kaj več bo potrebno obvladanje pandemije na globalni ravni. Zunanjetrgovinski sektor deluje dobro. Rast posojil je znova na ravni 13%. Ključna obrestna mera znaša za 3,85% za eno leto in4,65% za pet let. Obrestni meri ostajata nespremenjeni zadnjih 11 mesecev. Denarni agregat M2 raste za10%. Državna centralna banka teži k cilju, da Kitajska postane prva država z digitalno valuto (največje državne banke že izvajajo testiranja, pilotni projekt naj bi zagnali na prizoriščih zimskih olimpijskih iger), hkrati vršijo ukrepe za internacionalizacijo juana (želijo si zmanjšanja odvisnosti od dolarskega globalnega plačilnega sistema). Država bo zelo verjetno okrepila investicije (za to ima kapacitete, vprašanje pa je, kako tvegane bodo). Pandemijo imajo pod kontrolo. Kitajska prevzema ključno vlogo na področju dolgoročne rasti razvitih ekonomij in tudi trgov v razvoju. Poleg tega ima pomembno vlogo tudi pri izhodu iz krize, povzročene s pandemijo. Nova politično-gospodarska smernica je krepitev avtomobilske tehnologije, temelječe na vodikovih celicah. V zadnjem času je prisotno stopnjevanje vojaške napetosti s Tajvanom. Kitajska se ni odločila nuditi tako močne opore gospodarstvu, kot so jo druge države (tudi sama) v času 2008/09 (finančna kriza). Izjemno pomembna ostaja negotovost odnosov z ZDA; na političnem parketu se da razbrati, da si Kitajci želijo biti enakovreden sogovornik in si ne dovoljujejo več pokroviteljske retorike sogovornikov. Seveda bo Kitajska ob morebitnih sankcijah zahoda lahko prizadeta, ne bo pa ostala dolžna. Videti je, da ZDA z drugačnim pristopom ne bo uspelo znižati rekordnih primanjkljajev, ustvarjenih ravno s Kitajsko, Evropa pa bi se lahko znašla v vlogi kolateralne škode. Tencent je eden prvih velikanov, ki so pripravljeni sodelovati pri vladnem cilju obvladovanja megapodjetij. Pričakovana rast BDP v 2021 znaša 8,4% in za 2022 5,5%. Rast BDP v 2020 je znašala 2,3%.

Japonska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Japonsko se popravlja, dinamika pa vseeno ostaja skromna. Inflacija ostaja na nizki ravni. Trg dela odraža odpornost in postopoma okreva. Potrošnja ostaja šibka. Na medletni ravni že dalj časa spremljamo krčenje trgovine na drobno. Plače so se proti pričakovanjem pričele krčiti. Sentiment potrošnikov se ohranja na tradicionalno nizki ravni (odraz demografskih razmer). Industrijska proizvodnja okreva zelo počasi. BOJ anketa TANKAN business kaže na vztrajanje pesimizma v zadnjih 4-ih četrtletjih in v 4q/2020 znaša -10 (med najnižjimi v zadnjem desetletju, čeprav pesimizem nekoliko popušča). Indeks PMI predelovalnega sektorja se je po dolgem obdobju iz območja kontrakcije dvignil v območje ekspanzije, medtem ko storitveni sektor še ne kaže možnosti za preboj mejne vrednosti. BOJ od začetka leta 2016 obrestno mero ohranja pri -0,1%, QQE se nadaljuje. Japonska bo potrebovala močno oporo s strani denarnih in fiskalnih oblasti. Pri obvladovanju pandemije so relativno uspešni. Olimpijske igre bodo izvedene, vendar brez zunanjih obiskovalcev. Pričakovana rast BDP v 2021 znaša 2,7% in za 2022 2,3%. Padec BDP v 2020 je znašal 4,9%.