ZDA

Agregatna ekonomska aktivnost ZDA ohranja oceno regije zelo dobro. Priča smo nadaljevanju hitrega okrevanja. Rast BDP v 2. četrtletju je sicer malenkost zaostala za pričakovanji, napovedana rast za leto 2021 pa zaradi tega še ni ogrožena. S takšnim rezultatom so ZDA že presegle vrednost BDP, ki so jo beležile pred izbruhom pandemije. Sentiment na visoki ravni med poslovneži in potrošniki napoveduje ekonomiji nadaljevanje pozitivnih trendov vsaj še tekom poletnega obdobja. Potrošnja gospodinjstev bo, kot že nekaj preteklih mesecev, ključno gonilo rasti. Vendar pa ponovni zagon pandemije z delta različico vseeno povzroča nekaj zaskrbljenosti. Še posebej zaradi dejstva, da se je cepljenje v ZDA od aprila dalje močno upočasnilo (trenutno 85 odstotkov nižje). Če se pandemije ne obvlada, bomo morda tudi v primeru ZDA morali začeti razmišljati o nižanju pričakovanj glede rasti BDP v 2021. Vztrajanje motenj v oskrbovalni verigi in morebitno vnovično zaostrovanje pandemičnih omejitev bi namreč lahko privedlo do upočasnitve dinamike ali celo stagnacije. V storitvenemu sektorju se, sodeč po nekaterih visokofrekvenčnih podatkih, potrošniške navade še niso okrnile ali začele spreminjati na slabše. Inflacija je še vedno deležna izdatne pozornosti. Na rast cen še vedno učinkuje bazni učinek (izzvenevati bo začel od letošnjega avgusta dalje), sicer pa vpliv prihaja tudi s strani motenj v oskrbovalni verigi in okrepljene potrošnje zaradi izboljšanih epidemioloških razmer. Medtem ko bi vpliv nekaj specifičnih skupin blaga in storitev lahko začel celo popuščati (npr. cene rabljenih vozil najbrž ne bodo presegle cen novih vozil). Nevarnost za nadaljno rast cen trenutno še najbolj preti s strani ponovnega hromljenja oskrbovalne verige, zaradi vnovičnega zagona pandemije. Še naprej ostaja aktualen razplet, ki predvideva trenutno povišano rast cen kot prehodni značaj. Inflacija pa je po mnenju nekaterih članov FED-a že dosegla ciljno raven. Pozornosti je še naprej deležen tudi trga dela. Poleg inflacije, predstavlja drugi pomembni kriterij. Kljub dobrim obetom se zdi, da je pot do polnega okrevanja še dolga. Delodajalci navajajo težave pri iskanju ustreznih kadrov, tudi ob nudenju višjih plač, bonusov in drugih bonitet. Posledično v nefinančnem sektorju ne uspejo vzpostaviti zmogljivosti, s katerimi bi lahko zadovoljili močno okrepljena naročila. Dodatni pospešek okrevanju trga dela pričakujemo s strani Bidnovih mega fiskalnih spodbud, za katera se še iščejo soglasja, ukinjanja programov nadomestil za brezposelnost (v nekaterih zveznih državah so jih že, drugo bodo to storili do konca septembra) in odpiranja šol, ki bo omogočilo vrnitev številnih staršev nazaj na delo. Plače so sicer višje kot lani, vsekakor pa bo na realnem razpoložljivem dohodkov gospodinjstev nekaj pečata pustila povišana inflacija. Proizvodna podjetja poslujejo na visokih obratih. Pozitivna presenečanja, ob objavljanju poslovnih rezultatov, se še kar vrstijo. Medtem ko je število bankrotov doseglo najnižjo raven po juniju 1985. PMI – ji se ohranjajo na visokih ravneh, kljub julijskemu znižanju PMI storitvenega sektorja. Nepremičninski trg ostaja robusten, spodbujajo ga rekordno nizke obrestne mere, ovire se nakazujejo v pomanjkanju razpoložljivih nepremičnin na trgu in hitremu naraščanju cen gradbenih materialov. Zunanjetrgovinska dejavnost se krepi. Izvoz in uvoz vztrajata v rastočem trendu. Izvoz je na rekordni ravni. Še vedno pa ZDA beležijo rekordni trgovinski primanjkljaj, še posebej s Kitajsko. ZDA naraščajoči vpliv Kitajske vznemirja, njuni medsebojni odnosi so po nekaterih ocenah na doslej najnižji točki. Predvidene so nadaljnje izdatne fiskalne spodbude, a tudi višanja davčnih stopenj. Infrastrukturni del (ceste, mostovi, internetno omrežje) obsežnega svežnja Bidnovih spodbud je sprejet. Za njim bodo pristopili še k medstrankarskemu usklajevanju drugega dela spodbud (zelena energija, družine, otroško varstvo, varstvo starejših, zdravstvo, EV infrastruktura), katerih vrednost naj bi presegla 3.500 milijard USD (predlog Demokratov). FED je na zadnjem julijskem zasedanju ohranil denarno politiko nespremenjeno in spodbudno, sočasno pa namignil, da je trenutek sprememb vse bližje. Morda se bodo v zadnjem četrletju že odločili krčiti program odkupov obveznic. Zadnja ocenjena rast BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (IMF), za leto 2021 znaša 7 odstotkov.

Kitajska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Kitajsko ostaja dobra. Kitajska se je po izbruhu virusa Covid 19 najhitreje vrnila v stare tirnice razvoja, zato prisotnost popuščanja zagona niti ne preseneča. Potrošnja in izvoz ostajata ključno gorivo za prihodnjo rast. Se pa tudi Kitajska sooča z vnovičnimi izbruhi virusa. Do sedaj so bili s pristopom ničelne tolerance uspešni. Cepljenje je v polnem teku. Je pa zaskrbljenost precejšnja zaradi izbora cepiv. Pri več kot 40% cepljenih so uporabili cepiva domačih proizvajalcev, državnega Sinopharm-a in zasebnega Sinovac-a. Ta pa so v primerjavi z najpogosteje uporabljenimi, še posebej v primeru delta različice, manj učinkovita. Inflacija ostaja na relativno nizki ravni. Razmere na trgu dela se vračajo v “normalo”. Klima med potrošniki ostaja na ravni zmernega optimizma. Dinamika rasti trgovine na drobno in industrije je solidna. Enako lahko rečemo za investicije. Potencialne šibkosti razkrivajo PMI-ji. V zadnjem obdobju je prisoten predvsem padajoči trend, njihova raven krepko zaostaja za PMI-ji razvitih ekonomij. Nepremičninski trg nadaljuje z rastjo. Oblast skrbijo nepremičninski konglomerati v zasebni lasti (ob visoki zadolženosti vztrajajo pri visokih cenah nepremičnin). Vlada si s pomočjo regulative prizadeva umiriti trende, ki imajo znamenja pregrevanja. V ozadju obstaja želja po lažji dostopnosti nepremičnin, saj bi to po eni strani prispevalo k ohranitivi trenda priseljevanja iz ruralnih v urbana območja (pomemben gonilnik rasti ekonomije), morda tudi k upočasnitvi neugodnih demografskih trendov. Zunanja trgovina ostaja robustna. Izvoz in uvoz se bližata rekordnim vrednostim in praviloma presegata pričakovanja. Zavez iz trgovinskih sporazumov, sklenjenih v času predsednika Trumpa, Kitajska še vedno ne izpolnjuje. Kljub krepko povišanim političnim in regulatornim tveganjem z rastjo nadaljujejo neposredne tuje investicije (FDI). To hkrati nakazuje, da se namera globalnega oddaljevanja ekonomij od Kitajske trenutno še ne uresničuje. PBOC nadaljuje s spodbudno denarno politiko. Oporo ekonomiji izvaja tudi z nižanjem standardov na področju bank. Pred kratkim je tako vnovič znižala raven obveznih rezerv bank (RRR), morda niti ne zadnjič. Ključno obrestno mero ohranja nespremenjeno že več kot leto dni, v 2021 sprememb ne pričakujemo. Kapital plaši regulativa, ki se pospešeno uvaja od konca lanskega leta. Na udaru se je znašel predvsem napredni tehnološki sektor. Ob razvoju okoliščin, ki ogrozijo partijsko filozofijo, se oblast poslužuje celo »pritiska na zavoro v sili«. Na to kažejo ukrepi, ki so v primeru podjetij iz sektorja izobraževanje bili aktivirani še pred zaključkom priprave regulative pristojnega ministrstva. Posledice se odražajo v drastičnem nižanju vrednosti tehnoloških delnic, v nekaterih primerih preko 90 odstotkov. Ocenjujemo, da gre za prehodni pojav. Brez podjetij, na katerih temelji »new economy« Kitajske, potrošnja, ki še vedno predstavlja skromnih 40 odstotkov BDP, nima pogojev za konkretnejše zvišanje deleža. Zadnja ocenjena rast BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (IMF), za leto 2021 znaša 8,1 odstotka.

Evroobmočje

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za EA se pospešeno izboljšuje. Pandemija je v 1. četrtletju še botrovala krčenju BDP. V 2. četrtletju pa se je oskrba s cepivi močno okrepila, cepljenje pospešilo (trenutno poteka bistveno hitreje kot v ZDA), ekonomija pa je zabeležila visoko rast. Dinamika rasti se med članicami razlikuje. Tudi zaradi različne dinamike cepljenja. Na agregatni ravni pa je rast BDP vseeno presegla ameriško. V primeru, da bi pandemijo uspeli spraviti pod nadzor, bi tudi EA do konca letošnjega leta doseglo raven BDP iz obdobja pred izbruhom pandemije. Kar pa ne velja za vse članice. Inflacija se od začetka letošnjega leta krepi, dinamika rasti se umirja, še vedno se nahaja v območju ciljne, ki jo je postavila ECB. Je več kot pol nižja v primerjavi z inflacijo ZDA. Sodeč po trendih v največjih članicah EA pa je videti, da inflacijski pritiski rahlo popuščajo. Jedrna inflacija je že nekaj mesecev stabilna. Le še rast cen pri proizvajalcih (PPI) se še ne umirja (neugodno predvsem za Nemčijo, ki je med vsemi članicami v proizvodnem segmentu najbolj vpeta v mednarodne tokove). Trg dela je kljub krizi ostal relativno kompakten in se krepi. Brezposelnost se približuje ravni pred izbruhom pandemije. Razlike v pristopu pri reševanju trga dela tekom pandemije se trenutno kažejo kot prednost v primerjavi z ZDA (čakanje na delo vs. brezposelnost). Zaupanje potrošnikov ostaja v rahlem pesimizmu, kljub temu se od aprila dalje ohranja nad mejo dolgoročnega povprečja. Trend krepitve sentimenta je prekinilo ponovno slabšanje pandemičnih razmer. Trenutno so potrošniki še živahni. Trgovina na drobno se solidno razvija. Rast beleži tudi industrijska proizvodnja. Podjetja se pritužujejo nad težavami pri oskrbi z materiali in komponentami, soočajo se s težavami pri dostopanju do ustrezno usposobljene delovne sile (mnoga podjetja ne uspejo slediti okrepljenemu povpraševanju). PMI-ji so na rekordnih ravneh. Nakazujejo na najvišjo dinamiko industrije v zadnjih 15-ih letih. Rast indeksa je zastala, ne pa znižala kot denimo v ZDA. To podpira pričakovanja o nadaljnji krepitvi ekonomije, vsled rahljanja omejitev, predvsem na račun sektorja storitev. Znotraj sektorja velja omeniti turizem in potovanja, ki so ključni generator rasti predvsem držav iz juga Evrope (npr. Španija, Italija, Grčija,…). Tudi zunanja trgovina ostaja močna, denarna in fiskalna politika pa spodbudni. Na zadnjem zasedanju je ECB ohranila nespremenjeno politiko. Nakazala je celo možnost okrepljenih odkupov, če bi bilo to potrebno. Velika pričakovanja se gostijo okoli sklada za okrevanje po pandemiji (750 milijard EUR). Načrti največjih držav so že odobreni. Ocene prispevka sklada na rast BDP se med viri razlikujejo. V povprečju naj bi presegel 1% na letni ravni. Najvišji prispevek se pričakuje v tistih državah, ki so bolj izpostavljene sektorju turizma (te države bodo lahko koristile relativno višji obseg sredstev). Zadnja ocenjena rasti BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (IMF), za leto 2021 znaša 4,6 odstotka. Med državami se najšibkejša pričakuje v Nemčiji.

Japonska

Agregatna ocena ekonomske aktivnosti za Japonsko se izboljšuje a počasneje od pričakovanj. Po izdatnejšemu okrevanju ob koncu leta 2020 se je BDP v 1. četrtletju letošnjega leta znova skrčil. Sodeč po mesečnih podatkih, lahko pričakujemo ničelno rast BDP v 2. četrtletju. Resnejše okrevanje bo Japonska dočakala zadnja iz skupine »BIG-4«. Napovedi rasti se vsled novih izbruhov slabšajo, pandemija pa zaradi zapoznelega začetka masovnega cepljenja predstavlja največjo grožnjo letošnjega okrevanja. Precepljenost je najnižja (36% populacije) med članicami skupine G7. Analitiki so obdobje višje dinamike ekonomskih aktivnosti zamaknili iz 3. v 4. četrtletje letošnjega leta. Predvsem na račun pričakovane krepitve potrošnje, še posebej v mesecih september in november. Japonska je tudi edina država iz skupine 7. največjih industrijskih držav, ki ji je IMF pričakovano letošnjo rast BDP znižal. Na medletni ravni se inflacija že več mesecev ohranja v območju deflacije. Ostala bo na nizki ravni, vsekakor pod ciljem centralne banke (BOJ). Razmere na trgu dela se popravljajo. Brez konkretnejše rasti plač (ob neugodnih demografskih trendih) se Japonska ne more nadejati konkretnejše oživitve potrošnje. Posledično so se znižala inflacijska pričakovanja. Trg dela skušajo krepiti s privabljanjem tuje delovne sile. Tudi s takšnimi pristopi jim ne uspeva nadomestiti vrzeli, ki se krepi zaradi upokojevanja starejše populacije. Stopnja varčevanja gospodinjstev je na visoki ravni. Kljub rahlemu izboljšanju sentimenta med potrošniki, prevladujeta pesimizem in zadržanost. To predstavlja oviro sproščanju prihrankov oziroma njihovemu prelivanju v potrošnjo. Trgovina na drobno in industrijska proizvodnja beležita rast predvsem zaradi baznega učinka, ki bo vplival na objavljene podatke tudi še v prihodnjih nekaj mesecih (krčenje v obdobju april-september lanskega leta je bilo izdatno). Proizvodni sektor se dobro razvija, storitveni ostaja zadržan navkljub potencialu. Lahko, da bo tako še nekaj časa. PMI-ji zaostajajo za ravnmi v ključnih ekonomijah. Razmere v storitvenem sektorju se sicer postopoma izboljšujejo, vendar pa PMI že skoraj dve leti vztraja v območju kontrakcije. Investicije nefinančnega sektorja še naprej beležijo relativno nizke stopnje rasti. Nepremičninski trg se krepi, je pa še vedno na relativno nizkih ravneh aktivnosti. Tudi zunanjetrgovinska dejavnost se krepi. Izvozni sektor je na azijskih trgih in Kitajski že presegel predpandemično raven, še vedno pa zaostaja na strani izvoza v ZDA in Evroobmočje. Po pričakovanjih naj bi se letos močneje krepil izvoz glede na uvoz. Na zadnjem (julijskem) zasedanju je BOJ po pričakovanjih ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno. Ohranila je ciljno 10-letno donosnost državnih obveznic. Konsenzualna pričakovana rasti BDP za leto 2021 je nižja od tiste, ki jo napoveduje BOJ. Napovedi BOJ so se v preteklosti velikokrat izkazale za preoptimistične. Potrdilo se je na zadnjem julijskem zasedanju. V primerjavi z aprilsko napovedjo so rast iz 4 odstokov znižali na 3,8 odstotka, sočasno pa jo za leto 2022 zvišali iz 2,4 na 2,7 odstotka. Ključni prispevek k rasti naj bi prispevalo globalno okrevanje, rast izvoza (posledično investicij), potrošnja in tudi izdatnejša poraba s strani vlade (okoli 3,5% BDP). Vlada pripravlja načrt ukrepov in spodbud do leta 2030 za spospad s klimatskimi spremembami. Zadnja ocenjena rast BDP, ki jo je pripravil mednarodni denarni sklad (IMF), za leto 2021 znaša 2,8 odstotka.