Ob začetku novega šolskega leta, ko vsak otrok naredi korak naprej v življenju, se veliko staršev srečuje z vprašanji o žepnini. Če otrok žepnino že dobiva, starši razmišljajo, ali bi bilo potrebno pri njej kaj spremeniti, če je otrok doslej še ni dobival, pa razmišljajo, ali je že prišel pravi čas, da jo uvedejo.

Psihologi in finančni strokovnjaki so soglasni, da je žepnina zelo pomembna za razvoj otrokove finančne pismenosti. Številne raziskave so pokazale, da znajo odrasli, ki so kot otroci dobivali žepnino, v povprečju bolje ravnati z denarjem kasneje v življenju. Žepnina otroke nauči razumeti denar – od kod prihaja, kako ga porabljamo in predvsem, da denarja ni na razpolago v neomejenih količinah.

Včasih, ko smo več uporabljali gotovino, so si otroci lažje predstavljali denar. Kartično poslovanje pa otrokom daje predstavo, da je kartica jama brez dna, v kateri je denarja, kolikor ga potrebujemo. Zagotovo ste že večkrat slišali ‘očitek’. “Saj imaš kartico”, ko ste otroku omenili, da za nakup vseh njegovih želja nimate dovolj denarja.

Kdaj naj bi otrok začel prejemati žepnino

Otroci se že zelo zgodaj srečujejo z denarjem, z nakupi in plačevanjem, zato jih lahko že okrog tretjega leta začnemo seznanjati tudi z osnovami. Običajno je prvo srečanje otroka z denarjem kovanec, ki ga vržejo v šparovček. Pa še enega in še enega in tako si lahko privoščijo kepico sladoleda ali pa denar zbirajo in si ob polnem šparovčku privoščijo kakšno igračo.

Psihologi poudarjajo, da je za manjše otroke koristno, da lahko spremljajo zbiranje denarja in napredovanje k cilju. Zato priporočajo, da se denar zbira v šparovčku, kozarcu, ali posebni škatli. Otrok naj si tudi označuje, koliko mu še manjka do želenega cilja.

Ob prehodu v šolo se lahko žepnine lotimo malo bolj zares. Takrat se povečajo tudi želje in otrok se lahko začne učiti, da je za večje želje treba tudi dlje vztrajati. Dogovorite se, da del žepnine porablja sproti, del pa hrani doma ali na posebnem varčevalnem računu. S privarčevanim zneskom naj otrok nato kupi ali pomaga kupiti tisto, kar je najvišje na njegovem seznamu želja.

Ko otrok vstopa v srednjo šolo je običajno čas, da z žepnino začne pokrivati tudi del svojih stroškov. Najpogosteje gre tu za plačevanje naročnine za mobilni telefon, morda članarino v športnem klubu ali celo šolsko malico. Seveda mu temu primerno tudi povišamo žepnino, saj gre tu predvsem za pridobivanje občutka, da se denar ne porablja le za uresničevanje želja, pač pa ga je potrebno nameniti tudi za pokritje stroškov.

Koliko je primerno

Malčki do 4 leta po mnenju strokovnjakov še nimajo prave predstave o žepnini, zato do takrat ni potrebno neko redno tedensko ali mesečno srečevanje z njo. Nekje okrog 5 leta pa lahko otrok že začne prejemati redno, sprva morda tedensko žepnino. Frekvenca, naj bo pri mlajših otrocih bolj pogosta, da si lažje predstavljajo stalnost.

Višino žepnine priredite svojim zmožnostim, a za tako majhne otroke ni potrebe, da bi prejemali več kot kakšnih 10 eur mesečno. Če žepnino dajete tedensko, naj ta znaša 2 evra na teden. To bo povsem dovolj za kepico sladoleda ali prispevek k novi igrački.

V osnovni šoli se z otrokom dogovorite o zvišanju žepnine, spremenite pa lahko tudi njeno frekvenco in sicer v mesečno. Otroka spodbujajte, da del žepnine prihrani, vsekakor pa ne nadzorujte in omejujte njene porabe. Če vas otrok večkrat na mesec prosi za dodaten denar za različne želje, ga spomnite, da je temu namenjena žepnina in mu pomagajte, da si jo prihodnji mesec boje razporedi. Spodbujajte zapisovanje in načrtovanje porabe.

V poznih najstniških letih, ko bo otrok z žepnino pokrival tudi nekatere svoje stroške, jo prilagodite njegovim stroškom in dodajte med 20 – 40 odstotkov za njegove osebne potrebe in želje. Vsekakor se nato držite začrtanih ciljev, saj boste otroku dali napačno sporočilo, če mu boste kljub žepnini, v kateri je všteta na primer naročnina za mobilni telefon, le to iz meseca v mesec plačevali vi.

Žepnina naj ne bo nagrada ali kazen

Psihologi svetujejo, da žepnino ločimo od nagrajevanja in kaznovanja, torej je ne odvzamemo kot kazen in ne damo le ob dobrih ocenah ali ko otrok kaj postori doma. Če se odločite za nagrado v obliki denarja, recimo ob dobrem uspehu ob koncu šolskega leta ali podobno, naj bo to dodatek, naj bo to prispevek k nakupu željenega ali pa polog na varčevalni račun za še neuresničene prihodnje želje.

Večji otroci imajo tudi večje želje

Starejši najstniki začnejo pogosto razmišljati o večjih željah kot je na primer motorno kolo ali pa avto. Takrat je primerna oblika varčevanja lahko tudi naložbeni sklad. Nanj lahko mesečno vlaga del žepnine, položi zasluženo med poletnim delom, na ta račun mu tudi vi naložite nagrade, ki mu jih namenite v obliki denarja. Sredstva se ne bodo le hranila pač pa tudi oplemenitila in ob koncu začrtanega obdobja si bo otrok lahko lažje privoščil tisto, za kar je varčeval.

Za malo večje želje priporočamo, da si s otrokom oblikujete varčevalni načrt, v pomoč pa so vam lahko tudi naši svetovalci, ki vam ga izdelajo brezplačno.