Centralne banke upoštevajo še kaj poleg inflacije

V zadnjem času lahko veliko beremo o tem, da marsikateri analitik in opazovalec izraža presenečenje nad dejstvom, da se predvsem ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) vedno bolj oddaljuje od možnosti, da obrestne mere začela zniževati že v marcu. Zakaj to presenečenje in kaj to pomeni za trg?

Če najprej osvetlim vprašanje, zakaj presenečenje. Tisti, ki redno spremljate dogajanje na trgu in aktivnosti centralnih bankah, se morda sprašujete, kaj sploh je analitikom vzbudilo ta pričakovanja. Moram priznati, da se tudi sam čudim tej napovedi in se mi zdi bolj verjetno, da je prvo znižanje obrestnih mer v marcu bolj želja kot realna možnost.

Bolj zapleteno od inflacije
Zakaj torej ta pričakovanja? Kaj jih je spodbudilo? Odgovor gre najverjetneje iskati v padcu inflacije, ki si ga je del trga razložil kot zadostno utemeljitev, da je čas za zniževanje obrestnih mer. Vendar lahko verjamemo, da stvar ni tako preprosta in da je delovanje centralnih bank veliko kompleksnejše od zgolj spremljanja inflacije.

Poleg vsega pa inflacija še vedno ni dosegla ravni, ki bi si jo centralne banke želele. To je v svoji nedavni izjavi potrdil tudi predsednik Feda, ko je povedal, da morajo biti bolj prepričani, da se inflacija opazno znižuje pod želeno raven dveh odstotkov, preden ukrepajo.

Kot rečeno pa ne gre pozabiti, da centralne banke upoštevajo več dejavnikov, ne le inflacijo. Eden izmed pomembnejših je zagotovo trg dela. Tukaj je verjetno tudi glavni razlog, da znižanja še ne bo tako kmalu. Trg dela je kljub upočasnitvi še vedno razmeroma močan. Število razpisanih delovnih mest še vedno presega število iskalcev zaposlitve.

Močna poraba dopušča višje obresti
Izpostaviti pa gre, da tudi gospodarstvo kaže odpornost. Lani smo vse leto pričakovali recesijo, ki je ni bilo. Tako množične napačne napovedi o recesiji verjetno še nikoli nismo imeli. Kljub povišanju obrestne mere je gospodarstvo ostalo robustno. Potrošnik je močan in poraba v razvitih svetovnih ekonomijah je na ravni ali celo nad tisto pred pandemijo. Vse to centralnim bankam daje alibi, da z zniževanjem obrestnih mer ne hitijo. Vsaj dokler se malo bolj ne »zatreseta« gospodarstvo ali trg dela in začneta kazati znake upočasnitve.

Kaj to pomeni za vlagatelje pri nas? Evropska centralna banka (ECB) običajno sledi dejanjem Feda. Naše osnovno pričakovanje je, da bo tudi tokrat tako. Če bo Fed začel zniževati obrestne mere v drugi polovici leta, lahko pričakujemo, da jih bo ECB začela zniževati v zadnjem četrtletju leta ali na začetku prihodnjega leta.

Na bolj jasne znake, da reza obrestnih mer še ne bo, se trg ni posebej odzval, kar morda kaže na to, da je vse skupaj bolj šum kot dejanska novica in da so tisti, ki so pričakovali prvo znižanje obrestnih mer v marcu, bili v manjšini, a bolj glasni. Za investitorje je pomembno, da trenutni donosi obveznic presegajo pričakovano inflacijo, kar je tudi glavna funkcija obveznic kot naložbenega razreda in kar jih v tem trenutku dela privlačne ne glede na čas prvega reza obrestnih mer.